Ob koncu aprila in v začetku maja so naša domovanja počasi začela dobivati cvetočo podobo. A celo v času, ko pravimo, da na stalno mesto postavimo tudi največje občut­ljivke, se vreme ni ustalilo. Ledeni možje so prinesli leden veter, korita in sklede smo umikali v zavetje. Tistim sezonskim rastlinam, ki nimajo sreče in morajo topli del leta preživeti brez strehe nad glavo, jo je pozneje krepko zagodel dež. Prestati so morale močne nalive in tudi točo. A po dežju vedno posije sonce, tako da optimistično zremo v poletne dni. Zagotovo pa smo bogatejši za spoznanje, katere cvetoče sezonske rastline bomo sadili prihodnje leto.

Najbolj iskane

Pelargonije ostajajo pri nas, tako kot drugod po Evropi, še vedno rastline številka ena. Bogato cvetoče bršljanke z enojnimi cvetovi so najbolj priljubljene sezonske cvetlice že več kot štirideset let, številni ostajajo zvesti pokončnim pelargonijam. Povsem na novo pa je vzklila ljubezen do »starinskih« polvisečih pelargonij. To so povzročili žlahtnitelji, ki so klasični sorti 'Schöne von Grenchen' dodali nove serije – Caliope, Caliente, Cumbanita, Schöne von Rheinberg. Verjetno ste ugotovili že lani, da so mogočno rastoči križanci med pokončnimi in visečimi pelargonijami enkratni le na sončnih legah, zaščitenih pred padavinami.

Modne

V pomladnih dneh je bilo zelo iskano rdeče in oranžno cvetje. Dvomim, da so k temu kaj pripomogle modne smernice, saj sta to tudi sicer najbolj priljubljeni barvi v naši deželi. Vrtnarji pa smo opazili veliko povpraševanje po žarečih milijonskih zvončkih. Otresli smo se strahu pred njimi, saj težave z listnimi ušmi elegantno rešujemo s preventivo. Navadili smo se, da takoj po sajenju v zemljo zapičimo insekticidne palčke. Marsikoga pa pritegne skromna oskrba. Drži, da so milijonski zvončki daljni sorodniki surfinij, a so po zahtevnosti nekaj drugega. Prevelika količina vode povzroči koreninsko gnilobo in jih hitro spravi na drugi svet. Prav zato so idealni za vse, ki ne skačejo radi okrog svojih cvetočih prijateljic z zalivalko v roki. To pomlad so bili hit milijonski zvončki »tri v enem« – v lončku so potaknjenci treh različnih barv.

Neuničljive

Katere rastline so najbolje prenesle vse vremenske pretrese? Poleg klasičnih pelargonij so na prvem mestu dipladenije. Glede na sorto jih gojimo kot popenjave, prevešave ali »kupčkaste« rastline. Včasih je veljalo, da te tropske lepotice ne marajo mraza. To seveda drži, a hladno vreme uspešno preživijo. Dipladenije so prave borke, saj lepo uspevajo vrsto let, tudi v najmanjših posodah. S časom postanejo vse bolj razkošne. Torej je vredno zanje v stanovanju najti hladen in zelo svetel prostor za prezimovanje. Žlahtnitelji poskrbijo, da zbirko vsako pomlad dopolnimo z novimi sortami.

Prehitro

Pepelasta plesen ali pepelovka je bolezen, ki izbruhne v vročem in suhem poletju in se širi kot požar. Letos je gliva, ki za svoj razvoj ne potrebuje visoke vlage, silovito udarila že predčasno. V belo prevleko je obdala begonije – temnolistne, gomoljne in bolivijske. Upajmo, da se ne bo preselila tudi na begonije zmajeva krila. Te rastline so pri nas zelo priljubljene, z njimi namreč pričaramo cvet­je v senčnih kotičkih.

Pepelovko lahko pričakujemo na surfinijah, petunijah, milijonskih zvončkih, suhih rožah, nageljnih ter na bidensu. Od naravnih ukrepov pomaga le redno preventivno škrop­ljenje s pripravkom iz njivske preslice, za katerega kilogram svežih ali 150 dag suhih rastlin za 24 ur namočimo v 10 litrov vode. Nato večino vode odlijemo, namočeno preslico pa pol ure kuhamo v manjši količini vode, vendar ne sme zavreti. Ohlajeni tekočini dodamo prej odlito vodo, pred škropljenjem pa razredčimo v razmerju 1 proti 5.

Nujno zlo

Ozrimo se po naravi, tudi tam rastline živijo »v sožitju« s tako imenovanimi škodljivci. Zato se ne sprašujmo, odkod prifrčijo listne uši. Vemo že vnaprej, da je vijoličasto cvetje magnet za resarja ali tripsa. Na fuksijah in bakopah lahko pričakujemo napad rastlinjakovega ščitkarja, na tunbergiji (črnooki suzani) in vodenkah pršico. Zavedamo se, da v deževnem vremenu udarijo polži. Letos so na potezi hiškarji, golih rdečih lazarjev je vsaj pri nas za zdaj manj kot v preteklosti. Požrešneži čez noč zmažejo žametnice, cinije in močno načnejo petunije, okrasne koprive in sladki krompir. Ko opazimo nočne metulje, vemo, da je blizu čas, ko bomo podnevi zaman iskali drobne zelene gosenice. Z listi pokončnih in polvisečih pelargonij se hranijo v hladnih nočnih urah.

Proti listnim ušem, ki rastlinam odvzamejo nujno potrebne hranilne snovi, povz­ročajo deformacije tkiv in so prenašalke virusnih bolezni, se obnese naravni insekticid iz kopriv. Kilogram svežih necvetočih rastlin (nadomesti jih lahko od 10 do 20 dag suhih) za 24 ur namočimo v 10 litrov vode. Škropivo potem naredimo tako, da deciliter tako dobljenega pripravka razredčimo z dvema litroma vode. Kot za druge doma narejene pripravke je priporočljivo, da koncentracijo najprej preizkusimo na eni rastlini.

Nenavadni pojav

Povsem nova nadloga med okrasnimi sezonskimi rastlinami pa so miši. Doslej smo se nad glodavci, zlasti voluharji, jezili v zelen­javnem, sadnem in okrasnem vrtu. Letos pa se dogaja nekaj povsem novega. Miši so se lotile okrasnih zasaditev v koritih in skledah. Verjetno jim teknejo številne rastline, pri nas so obglodale milijonske zvončke in okrasni ohrovt, vse do korenin.

Če sem v preteklih letih opazila kakšnega glodavca med cvetjem, se mi je ob prikupnem prizoru zasmejalo. Ko pa miši zagledam zdaj, najbolj pogosto zjutraj na koritu spalničnega okna, me navdušenje mine. Vsi se namreč zavedamo nevarnosti mišje mrzlice.