Ko so jo lastniki kupili, jo je bilo treba najprej očistiti in narediti zasnovo, kako čim bolje izkoristiti notranjost, saj kakšni večji posegi zaradi spomeniškega varstva niso bili dovoljeni. Hiška, ki se z enim zidom drži vrsarskega kaštela, je bila že v osnovi kamnita in tak­šno so jo tudi pustili. Značilno za tiste kraje, pripoveduje projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare, je bilo, da so bile manj ugledne hiše kamnite, celo brez ometa. Pri izboru notranje opreme so po besedah arhitektke iskali moderno obliko, ki bi v sebi nosila duha preteklosti in tradicije.

Pritlični del je namenjen bivalnemu prostoru, nadstropje spalnicam. Pritličje so nekoliko odprli z odstranitvijo glavne pregrade. Prav tako je bilo treba na novo narediti konstrukcijo med pritličjem in prvim nadstrop­jem. To je lesena plošča, saj betonska ni bila dovoljena, ker je hiša konstrukcijsko ne bi prenesla.

Pri prenovi je bila največja zagata, pojasnjuje arhitektka, kako jo zasnovati, kajti gre za majhno površino, ki v dveh nadstropjih meri približno 70 kvadratnih metrov. V dnevni bivalni del so zato umestili kuhinjo z delovnim otokom in sedežno garnituro. Jedilno mizo so izpustili, saj bi drugače prostor preveč zapolnili s pohištvom. Za zajtrke in tudi kosila jo nadomešča pult na delovnem otoku, sicer pa pred hišo stoji lesena vrtna miza. Poleti na dopustu življenje teče drugače, razmišlja projektantka, veliko smo zunaj in vse je bolj sproščeno.

Kuhinja je zidana, z lesenimi ličnicami, kuhinjski otok prekriva lesen pult, ki je hkrati jedilna miza, delovni pult na drugi strani pa je izdelan iz istrskega kamna – kirmenjaka. Tega so zgolj poščetkali in premazali z zaščitnim premazom, ki preprečuje vpijanje tekočin. »To je živa hiša, lastniki so si v njej želeli naravnih materialov, zato smo izbrali les in tradicionalni kamen. Če bi uporabili drugačne materiale, bi bila lahko povsem minimalistična, a v to okolje se podajo takšni,« meni Rutarjeva in dodaja, da so z njimi poudarili sredozemski interier. Za talno oblogo so izbrali beljen hrast, saj so želeli svetlejši les, ki ne bi vsrkal preveč svetlobe, ker je v hišo skozi majhna okna pride dokaj malo. Tudi stene pritličja so v svetlih naravnih odtenkih in tako obdelane, da so videti grobo ometane. V dnevnem delu bi zlahka spregledali kamin, saj je skoraj neviden, združen z nišo za drva, na drugi strani pa se nadaljuje v zidano klop, pod katero so shranjevalne površine. Poseben pečat daje hiši kamnit zid, to je pravzaprav kaštelski zid, ki so ga pustili vidnega že v pritličju.

Tudi zgornji del, kjer so spalnica, otroška soba in kopalnica, se pri barvah in materialih zgleduje po naravi, po Istri, sivki, ki raste v teh krajih, in morju. V spalnici je prostor za leseno posteljo, nočni omarici, narejeni iz tekstila, in leseno komodo. Stene so tu v barvi sivke, v otroški sobi pa v odtenku indiga, ki ga kot kontrast dopolni živahnejši rožnat odtenek nagubanega roloja in stola.

Prha v kopalnici ima eno steno kamnito, a premazano z zaščitnim premazom, da ne vpija vlage. Prav tako je iz monolitnega kam­na pult, ki je grobo odrezan in ima le pobrušene robove. Nasprotje temu je umivalnik iz stekla. Kakor pravi arhitektka, je treba s količino stekla paziti, saj lahko deluje hladno, a v tem primeru je v kopalnici kontrast toplim naravnim materialom. Osvetlitev je zasnovana dokaj neopazno, vgradne luči so skrite med nosilnimi gredami, vidne so le viseče žarnice v kuhinji ter nočne in namizne lučke v spalnici in otroški sobi.

Poleg sodobnega pohištva se je v hiši našel prostor za dva stara kosa, ki so ju lastniki ohranili od prej: to sta star šivalni stroj in lesen stol. Slednjega so očistili in obnovili ter ga postavili v spalnico.

Pred vrati hiše v velikih loncih rastejo oljki in limona, po kamnitem zidu se razrašča pasijonka. Na leseni vrtni mizi ima svoje mesto pladenj, ki so ga lastniki prinesli s potovanja, na njem pa se zvrstijo barve, uporabljene v notranjosti. Čeprav hiša nima razgleda na morje, ima svojevrsten čar in izžareva privlačnost tradicionalne sredozemske gradnje ter preprostost, sproščenost, ki si jo želimo na počitnicah.