Arhitektki je najprej pritegnila minimalistična kuhinja Mizarstva Erjavec. »Pri tej kuhinji so nama zanimivi material in detajli. Vse ličnice so narejene iz matiranega barvanega stekla. Zaradi tega je kuhinja trpežna, obstojna, barva se ne spreminja in ne zbledi. Posebno pozornost je proizvajalec namenil izvedbi robov, ki so nekaj posebnega in lepo zaokrožijo podobo delovnega otoka oziroma kuhinje,« pojasnjujeta. Kuhinjski otok je v celoti, tudi ob straneh, iz enakega materiala, ni tako kot ponavadi ob straneh drugačen, pa tudi cokel elementov je v enaki barvi kot drugi deli. Pri kuhinjskem pohištvu je po njunem mnenju zelo pomembna kakovost izdelave. To se zlasti opazi pri odpiranju in zapiranju predalov, omaric, in v tej vse teče gladko in neslišno.

Arhitektki sta prav tako omenili barvo kuhinje, zlasti zaradi tega, ker je nedoločljiva, take so jima najbolj všeč, pravita. »Italijanska podjetja, ki so vodilna v dizajnu, ponavadi izbirajo podobne odtenke, kot je ta sivkasto grafitna naravna barva,« pravita sogovornici. Pri tej kuhinji je po njunih besedah proizvajalec sledil trendu večne elegance. Je minimalistična, ampak še vedno za več desetletij.

Tudi pri naslednjem izboru smo se ustavili v kuhinji, tokrat zaradi nape nemškega podjetja Bora. Nanjo sta postali pozorni, ker je skrita oz. vgrajena v kuhinjski otok ob kuhalni plošči. »Tistemu, ki stoji ob otoku ali kuha, zato ne zastira pogleda v prostor,« pravita. Zanimivo je, da je mogoče vgraditi tudi dve ali celo več v en pult ali otok. Za povrhu jo odlikuje praktičnost, saj se preprosto vzame ven in opere v pomivalnem stroju. »Misliva, da bodo takšne nape prihod­nost v majhnih kuhinjah, kjer viseče izvedbe zavzamejo preveč prostora,« sta razmišljali arhitektki. Med ogledom smo izvedeli tudi, da je omenjena napa primerna za hiše z vgrajenim sistemom rekuperacije.

Leseni pribor blagovne znamke Leis, ki ga je oblikoval Gigodesign, združuje tradicijo in oblikovanje. Arhitektki sta prepričala preprost in funkcionalen dizajn ter ročna izdelava v Sloveniji. Pribor pa skriva še eno odlično zamisel, vgrajen ima magnet, zaradi česar se lahko pripne na hladilnik, lonec ali na steno. Všeč jima je tudi celotna vizualna podoba blagovne znamke, dodajata sogovornici, saj je zelo pomembno, kako je lepo oblikovan izdelek predstavljen. »To je dokaz, da iz preprostega in uporabnega izdelka lahko narediš nekaj več,« poudarjata.

Lahkotnost v oblikovanju, tanke linije, naravna barva, naravni material – les so besede, s katerimi sta pojasnili, zakaj so ju prepričali stol in mizica Vogel ter modularni sistem Mix box blagovne znamke Collignum, ki so ju oblikovali v biroju Trije arhitekti. Kakor pravita, bi se podali v kakšno lepo oblikovano kočo, vendar bi jih lahko vključili tudi v minimalistični interier. Stol sta preskusili in ugotovili, da je veliko bolj udoben, kot se zdi na prvi pogled. »Omarica iz kock je zanimiva, ker se lahko razstavlja in na novo oblikuje. Preprosto odviješ lesene vijake, kocke 
prestavljaš, sestaviš novo omaro, po potrebi lahko kupiš dodatne kocke in sestaviš, recimo, večjo knjižno omaro,« pravita sogovornici.

TV-omarica Tramek, ki jo je oblikoval Dejan Kos za mizarstvo Mizarstva Amek, je bila na sejmu izbrana med deset najboljših (Top ten). Arhitektki pa sta jo uvrstili v svoj izbor kot zanimiv primer koncepta industrijskega videza. »Kovina, ovita okrog lesa, kot bi povezali tramove, omarico dela drugačno, posebno,« pravita, vendar jo sami vidita v drugačnem okolju, kot si je po imenu sodeč zamislil oblikovalec. Postavili bi jo na teraso kot kredenco ali klopco.

Stol Froc, oblikovalskega studia Gigodesign in podjetja Rimarket, je prepričal mednarodno strokovno žirijo, ki ga je izbrala za najboljšega med desetimi najboljšimi (Top of the top), prepričal pa je tudi naši sogovornici. Pravita, da so ponavadi otroški stoli iz umetnih materialov, ta pa je drugačen že zaradi tega, ker je lesen. Lahko »raste« z otrokovim razvojem in je lepe oblike v vsaki fazi. Zadnje je umetnost, poudarjata, da ne oblikuješ le enega kosa, ampak je vsaka faza lepa. »Všeč nama je, da so se tudi naši oblikovalci lotili izdelka, ki ni tako preprost, saj je treba pri oblikovanju upoštevati veliko parametrov, mora biti trpežen, varen, vzdržati mora otrokove vragolije in hkrati biti lep,« razmišljata arhitektki in dodajata, da gre za dobro zapakirano zgodbo.

Ob koncu obiska sejma smo se ustavili na razstavnem prostoru oziroma bolje rečeno kubusu podjetja Strle svetila. Kakor sta ugotovili sogovornici, je ta predstavitev najbolj izstopala na letošnjem sejmu. »Všeč nama je celoten razstavni prostor podjetja. V njem je združena ideja recikliranega, saj je kubus oblečen v lesene plošče in deske, ki so ostanki iz njihovih prejšnjih projektov in na novo sestavljene kot kolaž. Dobro so izbrane tudi barve, poudarjen je industrijski videz. Vse skupaj je zapakirano v simpatično predstavitev luči, ki so sicer večinoma namenjene funkcionalni osvetlitvi, kot so reflektorji, vgradne luči, zunanje luči. V tem primeru se luči lepo vklopijo v celoto, in ko pogledaš podrobneje, opaziš, da so pomislili na vsako podrobnost,« pojasnjujeta Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec, ki vsako leto obiščeta pohištveni sejem, da se seznanita tudi s ponudbo slovenskih podjetij.