Dnevna soba je v naših domovih pogosto združena s kuhinjo in jedilnico. Smernice pri oblikovanju pohištva za ta odprti bivalni prostor zato narekujejo enotno zasnovo opreme, uporabo enakih materialov in večnamenskost posameznih elementov. »Oblikovno in barvno enako pohištvo, s katerim je opremljena kuhinja, se nadaljuje v dnevni prostor. Nekateri elementi se lahko uporabijo v obeh delih, lahko imajo tudi vlogo predelne stene. Včasih se elementi v drugi barvi uporabijo samo v enem delu prostora, drugič pa v obeh v različnih barvah,« pojasnjuje povezanost prostorov Nataša Mohorič iz podjetja Alples. Veliko proizvajalcev je zato v zadnjih letih razširilo svojo ponudbo.

Pohištvo za dnevne sobe po besedah Mohoričeve običajno sestavlja sklop nizkih elementov. Tem se lahko doda kakšna omarica za shranjevanje, vitrina ali knjižni regal, različne sestavljive police in kubusi, s katerimi se oblikujejo zanimive in unikatne postavitve. Omare in druge večje shranjevalne površine so se preselile v druge prostore. Za televizor in druge elektronske komponente so na voljo nizke omarice, ki so oblikovane tako, da se priključki skrijejo.

Prevladujejo ravne in čiste linije. Sestavi so odprti in zračni. Omar, ki so nekoč skoraj v celoti prekrivale vsaj eno steno dnevne sobe, ni več. Na pohištvenem sejmu v Ljubljani je bilo opaziti velik poudarek na sestavljivosti pohištva, ki omogoča prilagajanje prostoru, različnim ambientom in željam ter s tem ustvarjanje unikatnih postavitev. Kot pravijo v podjetju Brest, so z novim modularnim pohištvom, ki z različnimi elementi omogoča opremo celotnega stanovanja, posegli prav v ta trend. Tako si lahko z enakim pohištvom opremimo predsobo, dnevno sobo, spalnico, posamezni elementi pa se lahko uporabljajo tudi kot samostojno pohištvo. Zanimive so njihove rešitve za majhne prostore, saj se v pohištvu za dnevno sobo lahko skriva dodat­na postelja ali pisalna miza.

Bela z dodatki lesa

Barve so nevtralne, na primer naravni odtenki lesa, bela, siva, peščena. Popestrimo jih lahko s posameznimi elementi v drugi barvi (zeleni, rumeni, modri) ali v masivnem lesu, z nalepkami in drugimi dodatki. Iz lesa so lahko posamezni elementi, lahko samo deli ličnic ali notranjost odprtih regalov. Med vrstami lesa, ki se uporabljajo za takšno popestritev dnevne sobe, je po besedah Mohoričeve v ospredju hrast. To je po njenem mnenju vrsta, s katero je mogoče ustvariti eleganten, rustikalen, moderen ali staran videz, njena barvna paleta pa sega od bež do temno rjave. V podjetju Paron opažajo, da se zlasti kupci v Avstriji in Nemčiji vse pogosteje odločajo za pohištvo popolnoma iz masivnega lesa, ki je sicer dražje, a trajno. Tudi pri masivnem pohištvu prevladujejo moderne in čiste linije, površine pa so lakirane v matirani in sijajni izvedbi.

Oblazinjeno pohištvo

Ko govorimo o opremi dnevnega prostora, ne moremo prezreti oblazinjenega pohištva. Pravzaprav si dnevne sobe brez dobrega kavča niti ne predstavljamo. Z njim je povezano bivanje v tem prostoru: na kavču beremo, gledamo televizijo, se pogovarjamo, družimo, pogosto zadremamo, občasno tudi zaspimo. Kakšen mora biti, da bo ustrezal modnim smernicam?

»Zdaj lahko govorimo o trendu modularnosti na vseh ravneh notranje opreme. Modul je definiran kot del celote, pri čemer več modulov skupaj gradi celoto. Oblazinjeno pohištvo je tako sestavljeno iz več posameznih kosov, ki jih poljubno zlagamo v različne sestave ali pa jih uporabljamo v več namenov,« pojasnjuje arhitektka Nadja Trampuž iz podjetja Klun Ambienti. Tako je, na primer, tabure hkrati klubska mizica, sedežni element in celo postelja. Osnovna zahteva modularnosti je po njenih besedah nekaj osnovnih modulov, od katerih je vsak sestavljiv s preostalimi. »Sestavljivost zagotavlja tudi nižjo ceno, ki je danes še kako pomembna, saj lahko rečemo, da tudi cena sooblikuje trende. Vendar modularnosti ne smemo zamenjevati s tipskostjo,« poudarja Trampuževa.

Pri oblikovanju sedežnih garnitur, kot pravijo v podjetju M Tom, je pomemben še en vidik, in sicer vpliv na počutje uporabnika. To pa je odvisno tako od oblike, barve tkanin, kakovosti materiala, velikosti sedežne kot njene postavitve v prostoru, udobja in različnih funkcij, ki jih ponuja. Kot še pravijo, postaja sedežna neke vrste spalnica v malem za kratke in učinkovite popoldanske ali večerne dremeže.

Postavitev in velikost sedežnih garnitur ter drugih delov oblazinjenega pohištva sta odvisni od velikosti samega prostora in od uporabnikovih želja ter navad. Modularnost oziroma sestavljivost si zaželijo mlajši uporabniki, pravi Trampuževa, da si lahko sami oblikujejo različne ambiente, poleg tega so pogosto v stiski s prostorom, zato mora biti vsak centimeter sobe oziroma stanovanja maksimalno izkoriščen.

Še vedno pa pogosto najdemo klasične postavitve sedežnih garnitur, največkrat v obliki črke L, pravi Irena Žakelj iz Pohištva Žakelj. Po njenih besedah taka postavitev dobro izkoristi prostor ter omogoča veliko površino kavča in dovolj udobja. Druga možnost je kombinacija dvoseda in troseda, ki pa je, kot opaža sogovornica, redkejša izbira, običajno le za prostore, v katerih ni druge možnosti. Če je dnevna soba večja, bo po njenih besedah lepa tudi postavitev v obliki črke U, pri kateri pride najbolj do veljave oblika kavča. K različnim postavitvam in sestavom se pogosto dodajajo še počivalnik, kakšen tabure, oblazinjena mizica, ki lahko postane dodaten sedež. Proizvajalci zatrjujejo, da težijo k uporabi ekoloških in visokokakovostnih materialov, ki zagotavljajo zdrav način življenja, dolgotrajno uporabo in udobno bivanje. Na eni strani je na voljo tkano blago, za katero se ljudje po besedah Žakljeve odločajo zlasti zaradi topline in prijetnega občutka. Na drugi pa je še vedno kar veliko povpraševanja po usnjenih sedežnih garniturah. »Usnje kot naravni material pomeni izredno visoko kakovost, je preprosto za vzdrževanje, ima dolgo življenjsko dobo, izdelku pa daje pridih razkošja,« še dodaja Žakljeva.

Pri izboru barv tako pri usnju kot tkaninah prevladujejo nevtralni zemeljski odtenki. Po besedah Silve Pikl iz podjetja Maros v zadnjem času opažajo trend, s katerim se v dnevni prostor vnese nekaj etno ali klasičnega pridiha, na primer fotelj, ki je oblečen v karirasto ali cvetlično tkanino. Sicer pa že vrsto let velja preskušena kombinacija kavča v umirjenem odtenku in okrasnih blazin v živih barvah ali z vzorci (cvetje, črte, karo, pike). V paleti barv pri oblazinjenem pohištvu vedno najdemo tudi živahnejše odtenke, odvisno od barvnih trendov, ki prevladujejo tisto sezono, recimo rumena, vijoličasta, zelena, rdeča. Letos so na sejmu v Milanu najbolj izstopale trendovske zofe v pastelnih odtenkih, na primer v nežni umazano rož­nati barvi, pa tudi z različnimi umirjenimi modrimi odtenki ne morete zgrešiti, če želite slediti modnim zapovedim.