Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Na razstavi v kapeli gradu Fužine so predstavljeni originalni načrti, fotografije in Ravnikarjev dnevnik iz arhitekturne zbirke muzeja, povezani z graditvijo Moderne galerije. - Foto: Mavric Pivk/Delo
Na razstavi v kapeli gradu Fužine so predstavljeni originalni načrti, fotografije in Ravnikarjev dnevnik iz arhitekturne zbirke muzeja, povezani z graditvijo Moderne galerije. - Foto: Mavric Pivk/Delo

V MAO razstava Plečnik, Ravnikar in Moderna galerija

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled razstava Plečnik, Ravnikar in Moderna galerija. Edvard Ravnikar, učenec Jožeta Plečnika, je s svojimi deli močno zaznamoval arhitekturo druge polovice 20. stoletja pri nas. Sodelovanje pri projektu Moderne galerije, kjer so se prepletle ustvarjalne poti obeh, pomeni začetek njegove samostojne poti.

Kot so zapisali v muzeju, je skoraj petnajstletna zgodba o graditvi Moderne galerije zapletena, povezana s številnimi dejavniki in osebami ter polna nepričakovanih intrig. Mladi Ravnikar si je moral izboriti mesto v profesionalnem okolju, ki je bilo bolj naklonjeno Plečniku in je častilo predvsem njega.

Ravnikar je decembra 1935, dobrega pol leta po diplomi, na Plečnikovo povabilo začel risati izvršne načrte za Univerzitetno knjižnico v Ljubljani. V tem času ga je umetnostni zgodovinar Izidor Cankar želel pridobiti za projekt Moderne galerije, seveda pod okriljem Plečnika. Po Cankarjevi zamisli je Ravnikar v začetku marca 1936 izrisal načrt Moderne galerije v obliki grškega križa, od katerega pa je Cankar sam odstopil. Do konca julija 1936 je nato Ravnikar pod Plečnikovim vodstvom naredil okoli 20 skic Moderne galerije, ki niso vse ohranjene.

Cankar je v imenu dedičev industrialca Dragotina Hribarja upravljal tri milijone dinarjev, ki mu jih je namesto za gradnjo Hribarjeve grobnice uspelo preusmeriti v gradnjo Moderne galerije v Ljubljani. Hkrati je v Beogradu izposloval, da so parcelo nasproti pravoslavne cerkve v Ljubljani namenili za Umetnostni dom.

S Plečnikovimi predlogi, ki jih je vseskozi risal Ravnikar, Cankar ni bil zadovoljen. Zadeve, povezane z graditvijo galerije, pa so se dodatno zapletle s Cankarjevim odhodom v Argentino na položaj jugoslovanskega veleposlanika konec oktobra 1936. Cankar je vodstvo gradbenega odbora prepustil umetnostnemu zgodovinarju Francetu Steletu.

Ravnikar je sredi leta 1937 poslal Cankarju v Buenos Aires tri od štirih različic projekta, med njimi svojo. Odbor je medtem doma v Cankarjevi odsotnosti vseskozi skušal prenesti projekt iz rok mladega arhitekta pod okrilje mojstra Plečnika in banovinske uprave.

Plečnikov načrt se je Cankarju zdel predrag in mu ni bil všeč. Decembra 1937 je Cankar izročil banovini ustanovno listino, Ravnikarjev načrt in tri milijone. Tako mu je banovinska uprava februarja 1938 končno zaupala izdelavo načrtov in delno gradbeni nadzor nad Moderno galerijo. To je razjezilo Plečnika, sledili so še zapleti, povezani s programskimi spremembami, razpisi in izvajalci del. Gradnja se je začela novembra 1939, dokončanje se je zaradi druge svetovne vojne zavleklo v začetek 50. let minulega stoletja.

Na razstavi v kapeli gradu Fužine so predstavljeni originalni načrti, fotografije in Ravnikarjev dnevnik iz arhitekturne zbirke muzeja, povezani z gradnjo Moderne galerije. S projekcijo pa so prikazani še nekateri manj znani Plečnikovi in Ravnikarjevi načrti ter skice in dokumenti o Moderni galeriji.

Kot so še zapisali v muzeju, se Cankar in Plečnik pri projektu Moderne galerije preprosto nista ujela. Eden od vzrokov je bil, da slednji ni bil navdušen nad moderno in še manj nad sodobno umetnostjo. Plečnik je galerijo želel zasnovati monumentalno, Ravnikarjev predlog pa je bil v zasnovi preprostejši, bolj funkcionalen in predvsem cenejši.

Razstava je na ogled do 9. aprila.

K. Ž./STA