Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Med razstavljenimi projekti je na ogled tudi delo biroja Arhitektura Krušec, ki je letos prejel nagrado Prešernovega sklada (na fotografiji Upravna stavba NZS, Brdo pri Kranju). - Foto: arhiv Arhitektura Krušec/ Miran Kambič
Med razstavljenimi projekti je na ogled tudi delo biroja Arhitektura Krušec, ki je letos prejel nagrado Prešernovega sklada (na fotografiji Upravna stavba NZS, Brdo pri Kranju). - Foto: arhiv Arhitektura Krušec/ Miran Kambič

Razstava Arhitektura inventura

V Cankarjevem domu je na ogled razstava Arhitektura inventura 2014-2016. To je že osma bienalna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana (DAL), tokrat je na njej predstavljenih 126 arhitekturnih projektov, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Na tokratni razstavi je v ospredju predstavitev interierjev.

Razstava v veliki dvorani Cankarjevega doma je razdeljena v deset vsebinskih sklopov. Tako so poleg interierjev na ogled tudi projekti ureditve zunanjih prostorov, javne infrastrukture in urbanizma, pa tudi izobraževalni, kulturni, verski in športni objekti. Zelo malo pa je tokrat predstavljenih večstanovanjskih gradenj. Po besedah sourednice razstavnega kataloga Kristine Dešman je v primerjavi s prejšnjimi leti letos zelo močno zastopana kategorija interier, pri kateri gre za manjše projekte in večinoma zasebne investitorje. V primerjavi s prejšnjimi leti je predstavljenih veliko novih, mlajših avtorjev, kar priča o tem, da se, ali menja generacija ali pa mlajši arhitekti dobivajo priložnost za delo. Poleg tega je letos mogoče zaznati zmanjšanje javnih in povečanje števila zasebnih investitorjev.

Poseben sklop, naslovljen Arhitekturna kultura, je namenjen pisanju članov DAL o arhitekturi, ki so ga sicer vpeljali že pri prejšnji izdaji razstave.

Po besedah predsednika DAL Jurija Kobeta so na razstavi predstavljena dela po svoji kakovosti primerljiva s podobnimi arhitekturnimi deli v evropskem in svetovnem merilu. Njihov izbor je pogosto deležen tudi najpomembnejših mednarodnih arhitekturnih nagrad. Ob tem je izpostavil paradoks, da je danes slovenska arhitektura bolj nagrajevana v tujini kot doma.

Opozoril je še na mačehovski odnos države do arhitekture v razpravi o kulturni na splošno. Ta je sicer po njegovih besedah razviden že iz števila razstavljenih projektov po posameznih sklopih. Ob tem pa se, kot je dejal, na srečo izboljšuje individualni odnos do kulturno oblikovanega prostora, kar je razvidno predvsem iz razdelkov interier in individualna gradnja. Pri projektih večjih razsežnosti pa, kot je poudaril Kobe, pri odločitvah za državotvorne arhitekture paradoksalno pogosto prednjačijo mesta pred državo.

Na razstavi poleg članov DAL na povabilo izvršnega odbora DAL sodelujejo tudi nekateri člani drugih slovenskih arhitekturnih društev, na posebno povabilo pa še osem članov Društva arhitektov Beograd, ki jih je izbral odbor beograjskega društva. Predstavljenih je tudi deset študentskih projektov. Skupaj je na razstavi zastopanih več kot 150 avtorjev.

Razstavo, ki je na ogled do 16. marca, bo pospremilo šest predavanj in šest študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitekti imamo rešitve - kako jih realizirati. Pripravili pa so tudi okroglo mizo, posvečeno prenovi Plečnikovega stadiona, ki bo v četrtek, 9. marca 2017, ob 17. uri.

A. Z./STA