Zlati svinčnik ZAPS podeljujejo najboljšim realiziranim projektom na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Za nagrado je letos kandidiralo 48 projektov, od tega sedem stanovanjskih hiš, tri večstanovanjske stavbe, tri poslovne in deset javnih stavb, sedem projektov notranje opreme ter dva vrtova, dve krajinski ureditvi ter 14 ureditev urbanih prostorov. Dela je ocenila mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali Tomislav Ćurković (ustanovitelj biroja Dva arhitekta in predsednik hrvaške zbornice arhitektov), Uroš Lobnik (predstojnik oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru), arhitekt iz arhitekturnega biroja Gregorc Vrhovec Aleš Vrhovec in krajinski arhitekt Gregor Vreš iz biroja Landscape.

"Zadnjih nekaj let se dogaja, da arhitekture, nagrajene z zlatim svinčnikom, dobivajo nagrade tudi na mednarodni ravni. Dejstvo je, da se je sodobna slovenska arhitektura uveljavila s prepoznavno produkcijo globalno prepoznavnih birojev in si pridobila mesto v mednarodnih medijih. Slovenska arhitektura je dokončno ujela vse, ki smo jim želeli biti podobni. Celo več – slovenska arhitekturna produkcija je v nekaterih primerih bolj sofisticirana od nizozemske, bolj metropolitanska od londonske, detajli bolj izpiljeni od švicarskih. Prav to pa bi utegnil biti večji problem, kot se zdi –produkcija kakovostnih presežkov je skoraj v vsakem primeru globalizirana in perfektna in je dokončno izgubila stik z okoljem. Izbrane hiše so lepe. V večini primerov nimajo nikakršne zveze s hudo recesijo, v kateri brodi država, s propadom slovenskih gradbenih podjetij, ne zanimajo se za probleme, ki jih je naplavil hudo turbulenten čas, na primer zadruge, samooskrba, recikliranje, gradnja v lesu, stanovanjski problem mladih, na svojih parcelah so samozadostne, izolirane od časa z gradnjo postanejo relikti obdobja, ki ga ni več," je zapisala komisija v poročilu nagrade zlati svinčnik. Ob tem še dodajajo, da gre samo za zadnji val nekdanje slovenske arhitekturne plime. "Večina hiš, ki jih je obravnavala letošnja komisija, je čudovitih in bilo bi naravnost arogantno arhitektom ne čestitati za doseženo raven strokovnosti. In jim seveda ne podeliti letnih priznanj. A ob vsem estetskem užitku vendarle kaže opozoriti na izvotljenost diskurza,ki je očitno postal nov akademizem in ki nujno potrebuje protipol. Spoštovane kolege bi na to vsekakor radi opozorili, prihodnji žiriji pa želimo, da bo lahko presojala tudi z vidika angažiranosti, ne zgolj zloščene površine. In da bi arhitektura končno uvidela, da mora postati del reševanja problemov, ne pa sama največji spomenik problemu samemu" so še zapisali ob nagradi zlčati svinčnik.

Platinasti svinčnik 2014 so za obširen arhitekturni opus podelili avtorjema doc. dr. Mateju Blenkušu in prof. Milošu Florijančiču. "Arhitekta Matej Blenkuš in Miloš Florijančič sta avtorja obsežnega opusa urbanističnih in arhitektonskih del, katerih odlika je brezčasnost in pronicljiva natančnost pri odnosu do lokacije in njenih značilnosti. Odličnost njune arhitekture prepoznavamo v njunem načinu umeščanja objektov v prostor, v katerem objekti ne izstopajo niti z gabariti niti s pretenciozno arhitekturo in barvami, ampak se enostavno vključujejo v okolje. Avtorja odlikuje tudi posluh za interdisciplinarno sodelovanje, ki se še posebno kaže v sodelovanju s krajinskimi arhitekti (studio AKKA) pri zasnovi ureditve skakalnega kompleksa v Planici," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Poleg nagrad zlati in platinasti svinčnik so podelili tudi nagrado zeleni svinčnik. Tega je prejelo podjetje Soba (odgovorna projektantka Petra Ostanek in soavtorica Tinka Beltram Prekovič) za projekt Ortenia - apartmaji v naravi. Zeleni svinčnik podeljujejo za arhitekturno ali urbanistično izvedbo, ki je nastala z zavestno odgovornostjo do okolja in družbe ter z namenom trajno izboljšati družbene in okoljske značilnosti bivanja, platinasti pa za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.

Ob tem so podelili še diplomo ZAPS, to je priznanje za pomemben organizacijski prispevek pri razvoju in uveljavitvi ZAPS ter stroke, ki so ga letos prejeli člani upravnega odbora zbornice v obdobju 2004-2008: Andrej Černigoj, Boris Zuliani in Tomaž Kancler. Častna člana ZAPS pa sta postala arhitekt in fotograf Miran Kambič ter Petra Čeferin za izjemno delo na področju arhitekturne teorije. Priznanje častni član zbornica podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uveljavitvi stroke.

Ob podelitvi nagrad so odprli tudi razstavo Slovenska arhitektura in prostor, ki je na ogled v v bivši tiskarni Mladinske knjige, kjer poteka prireditev Mesec oblikovanja.