Stanovanje sta lastnika kupila na ključ, kar pomeni, da je bilo končano, le pohištvo sta morala izbrati. Tlorisa prostorov in razporeditve nista spreminjala, in kakor pravi lastnica, se je po dveh letih in pol, kolikor živita v njem, pokazalo kot povsem funkcionalno. Spodnji del dvonivojskega stanovanja je odmerjen kuhinji, jedilnici, dnevni sobi, kopalnici in terasi, v zgornjem pa so spalnica, otroška soba, kabinet in še ena kopalnica.

Opremljanja sta se lotila sama, preprosto sta vedela, kaj jima je všeč in kaj si želita. Toda ko sta se vselila, je bilo stanovanje še precej prazno, se spominja gostiteljica, bilo je pozimi, v njunem novem domu pa le jedilna miza in postelja, tudi kuhinje še nista imela. A potem je oprema, ki sta si jo večinoma sama zamislila, počasi začela le prihajati. Ob vstopu v osrednji bivalni del najprej pritegne pogled neobičajna knjižna omara na steni za kavčem. Kakor pripoveduje sogovornica, sta jo z možem nekje videla, le da precej manjšo, zdela pa se jima je pravšnja za poživitev omen­jene stene. Toda pred njima je bila še ena zahtevna naloga, najti je bilo treba mizarja, ki jo bo izdelal, mojstrom se je namreč zdela preveč zahtevna. Zato sta morala poklicati kar nekaj mizarjev, preden sta našla enega, ki je privolil in sprejel naročilo. Zdaj je na steni, zapolnjena s knjigami in revijami, v nekaterih praznih prekatih pa jo poživlja vijoličast odtenek.

Po vsem stanovanju sta se odločila za enoten koncept sodobne opreme. Beli barvi sta dodala antracitno sivo ter svetel naravni odtenek lesa. Kakor pravi gostiteljica, sta želela ohraniti stanovanje svetlo, hkrati pa pustiti možnost, da se lahko doda katera koli druga barva v obliki dekoracije. Temen antracitni odtenek jima je res všeč, in ker je stanovanje dovolj veliko, sta si ga lahko privoščila na steni v kuhinji in hodniku. Drugih močnejših barv pa bi se hitro naveličala, pravi lastnica.

Nekako najbolj izstopajoč masivni leseni kos, poleg jesenovega parketa, je že prej omenjena jedilna miza iz bambusa. Lastnika je navdušila na pohištvenem sejmu, in ko sta ugotovila, da jo ponujajo po ugodni ceni, sta se takoj odločila in jo kupila. Zdaj se je povsem vklopila v interier kuhinje. Naknadno sta ob njo dodala pripadajočo klop in dva bela stola. Miza pa je posebna zlasti zaradi sredine, ki se raztegne kot harmonika.

Tako stropna kot stoječa in viseča svetila so v bivalnem delu stanovanja iz iste kolekcije podjetja Luzifer lamps. Narejene so iz furnirja, ki sčasoma porumeni, in poudarjajo koncept naravnega odtenka lesa. V toplejših mesecih se dogajanje iz dnevne sobe in jedilnice preseli na teraso, kjer je prostor tudi za visečo mrežo. Pogled na mesto pa z nje nekoliko zastirajo sicer še mlade rastline: rdeči javor, brin, bor in smreka.

Zgornji del stanovanja je odmerjen spalnim prostorom. Spalnico zaznamujejo orjaška viseča luč in kačji pastirji po steni za vzglavjem postelje. Tudi ta je narejena po načrtu lastnikov, v okvir pod njo pa so vgrajene tudi lučke, ki dajejo prijetno ambientalno svetlobo.

Otroška soba še ni povsem dokončana, manjkajo še omara in zavese. Nad posteljico najmlajše članice družine visi prikupen mobil z ribicami, darilo ob rojstvu, rodila se je namreč poleti.

Stanovanje zapolnjujejo različne slike in fotografije, med njimi je kar nekaj poročnih daril. Recimo delo hrvaške umetnice Ane Ko, ki ima neobičajen okvir, to je rinka s starega štedilnika, pa strip, ki ga je narisal priznani stripar Izar Lunaček, narejen pa je po zgodbi iz kratkega filma, ki so ga nekoč s prijatelji posneli na morju. Tu je še stena, na kateri nastaja nekakšna galerija družinskih fotografij, v katerih so ujeti prijetni trenutki, pomembni dogodki. Sicer pa, kakor pravi lastnica, si v prihodnosti želita postaviti kamin v dnevni sobi.