V zakonu predlagajo učvrstitev sistema prostorskih aktov s povečano vlogo urbanističnega načrta in uvedbo krajinskega načrta ter uveljavitev ukrepov aktivne zemljiške politike.

Arhitekti skupine Odgovorno do Prostora so včeraj v Ljubljani predstavili publikacijo Kultura prostora in graditve zdaj, v kateri so analizirali probleme v prostoru in pri graditvi objektov ter postavili cilje in ukrepe za izboljšanje razmer.

V publikaciji predlagajo sistemske rešitve in postavljajo merljive cilje na področju urejanja prostora. Izpostavili so potrebo po ponovni oživitvi aktivne zemljiške politike in predlagali spremembe v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj in graditve objektov.

"Posebno pozornost smo namenili tudi kakovostnim evidencam o nepremičninah in prostoru ter ugotovili, da sta nujni ponovna uveljavitev gradbene parcele kot osnovne celice pozidanega prostora in vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč," je pojasnil geodet Matjaž Grilc.

Brez ustreznih podatkov o stavbnih zemljiščih ni učinkovite zemljiške politike, zato resornemu ministrstvu predlagajo vzpostavitev in vodenje nove centralne evidence stavbnih zemljišč, v katero bodo lahko lokalne skupnosti prispevale podatke o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih.

Razmere na področju kulture urejanja prostora in graditve objektov so kritične in skrajni čas je, da se s tem problemom resno spopademo, je osrednje sporočilo partnerjev skupine, ki od leta 2010 združuje angažirane posameznike in 12 strokovnih organizacij.

Po besedah koordinatorja skupine Tomaža Černeta je publikacija ponoven poskus stroke, da zbudi odgovornost politike za razmere v prostoru, da prekine prakso kratkoročnih in ozkogledih rešitev ter obotavljanja pri načrtovanju sprememb.

"S publikacijo javnosti sporočamo, da je oblikovana intelektualna platforma, ki se zaveda usodnosti razmer, razume njihov negativni vpliv na okolje, prostor in narodno gospodarstvo. Predvsem pa pozna rešitve," je izpostavil Černe.

Arhitekt Andrej Goljar je opozoril, da podobo krajine do neprepoznavnosti spreminjajo tudi veliki infrastrukturni objekti in opuščanje kmetijske rabe zemljišč. Namen publikacije pa je po njegovih besedah spremeniti družbeno zavest o prostoru, v katerem živimo, z osveščanjem o pomenu prostora pa zagotoviti večjo kakovost bivanja na vseh ravneh.

S publikacijo obenem naslavljajo širšo javnost in jo opozarjajo, da potrebujemo posodobljeno politiko urejanja prostora, ki naj jo udejanja medresorska koordinacijska služba za prostor in graditev objektov pri vladi. "V prvi vrsti je nujen akcijski načrt, da se bo ta politika sploh lahko začela izvajati," je poudaril krajinski arhitekt in prostorski načrtovalec Aleš Mlakar.

Podporo projektu je s častnim pokroviteljstvom izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor.