Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zelena prestolnica Evrope bo marca zazrta v vode

Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope, je ta teden vstopila v tretji mesec zelenega leta - marec bo tematsko posvečen odgovornemu ravnanju z vodo. Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer je mogoče piti naravno kakovostno pitno vodo, neobdelano s tehnološkimi postopki, kar iz pipe, so spomnili na Mestni občini Ljubljana (Mol).
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih v neposredni bližini mesta. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (Vo-ka), ki upravlja z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, pa "skrbi za odgovoren in trajnosten odnos do naših vodnih virov, da bomo kakovostno pitno vodo ohranili tudi za generacije, ki prihajajo", so poudarili na Molu.

Marec je mesec odgovornega ravnanja z vodo, ker 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. Vsakodnevne aktivnosti v informacijski točki pred ljubljansko mestno hišo bodo koordinirali v javnem podjetju Vo-ka v sodelovanju z zelenima ambasadorkama - četrtnima skupnostma Vič in Center - ter ostalimi deležniki.

Med drugim vabijo na predstavitve urbane poti vode v mestnem okolju Ljubljane, o razvojnih načrtih komunalne infrastrukture, na predstavitev rezultatov spremljanja kakovosti podzemne vode ter površinskih vodotokov v mestu ter na predavanje o tem, zakaj je pomembno stanje vodomera in kako je sestavljen račun za vodo.

Prve tri sobote v mesecu bo Vo-ka pred mestno hišo vabila tudi s poučnimi igrami za otroke in odrasle. Veliko pozornosti bodo namenili osveščanju otrok in mladine o pomenu kakovostne pitne vode - pripravljajo izobraževalne delavnice za otroke, spletni kviz o odgovornem ravnanju z vodo, družinske delavnice in še vrsto drugih vsebin, poleg tega pa prve tri petke in sobote v marcu vabijo še na Cevkove ustvarjalnice in otroške delavnice.

Ljubljana je prvi sodobnejši javni vodovod dobila leta 1890. Danes sta vodovodni in kanalizacijski sistem, ki se raztezata pod Ljubljano, tako obsežna, da bi lahko raztegnjene cevi položili do Berlina in nazaj - omrežje je skupaj dolgo 2000 kilometrov, navaja predstavitvena brošura Evropske komisije o Zeleni prestolnici Evrope 2016.

Centralni vodovodni sistem in šest lokalnih vodovodnih sistemov, s katerimi upravlja Vo-ka, obsegajo poleg petih vodarn s 44 vodnjaki še osem manjših lokalnih črpališč in 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, iz katerega se po 40.500 priključkih preskrbuje 315.000 uporabnikov.

Vsak prebivalec v Ljubljani in okolici porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okoli 200 litrov, na spletni strani navaja ljubljansko javno podjetje.

V toplih mesecih si lahko meščani in obiskovalci vodo natočijo tudi iz javnega pitnika. Zaenkrat so jih postavili več kot 30, do najbližjega pa lahko vsak najde pot z mobilno aplikacijo Tap Water Ljubljana.

Ljubljana ima ob tem 830 kilometrov cevi za odvajanje komunalne odpadne vode in 330 kilometrov za odvajanje padavinske odpadne vode. Od leta 2008 do 2013 so v Ljubljani zgradili tri zbiralnike za presežke padavinske vode s skupno prostornino 30.500 kubičnih metrov.

Odpadna voda po kanalizaciji potuje v Centralno čistilno napravo Ljubljana, ki je največja v Sloveniji; v njej v povprečju dnevno očistijo 80.000 kubičnih metrov odpadne vode.

Na javno kanalizacijo je priključenih okoli 85 odstotkov prebivalcev Ljubljane. V strnjenih mestnih naseljih je po navedbah Mola ta delež pri 93 odstotkih, cilj pa ga je do leta 2020 dvigniti na 95 odstotkov. V glavnem mestu naj bi kanalizacijsko omrežje še naprej dograjevali tudi z evropskimi sredstvi.

Vo-ka bo za naložbe letos namenila 10,4 milijona evrov, od tega 8,2 milijona za obnove in posodobitve oskrbnih sistemov, 2,2 milijona pa za razvojne projekte. V tem letu nameravajo aktivno delati na kohezijskem projektu za ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Barja.

Investicija je bila prvotno razdeljena v več samostojnih projektov, lani pa so jih združil v skupni projekt, ki mu je priključen še projekt dograditve kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana. V letu 2016 se pričakuje odločba za dodelitev kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020 in začetek del na projektu, ki je ocenjen na 116 milijonov evrov, so decembra lani sporočili iz Javnega holdinga Ljubljana.

Komentarji