Danes je trikratni praznik vode – smo namreč v desetletju vode, v letu mednarodnega sodelovanja za vodo, 22. marec pa je tudi svetovni dan voda. Te bodo najpozneje takrat, ko bo na svetu devet milijard ljudi, postale prva politična tema. Zdaj še niso.

»Voda je strateški vir Slovenije, poleg zraka edini element, brez katerega ni življenja. Dolgo je veljalo, da sta neomejena, danes pa z onesnaženjem, podnebnimi spremembami in vedno več ljudmi na svetu ni več tako,« je na okrogli mizi Društva za Združene narode »Več prostora za vode« temo umestil Bojko Bučar, predsednik društva. Janos Tisovszky, direktor informacijske službe ZN na Dunaju, je dodal, da je kozarec čiste pitne vode za vsakega osmega človeka na svetu pravo razkošje, bistveno bolj pomembno od novega mobilnega telefona. Tudi stranišče je za 2,5 milijarde ljudi na svetu nekaj nedosegljivega.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je povedala, da bi za vodo, če je zmanjka, naredili vse. To, da je onesnaženje vode po svetu neenakomerno porazdeljeno, da različno vpliva tudi na povišanje morja in da je polovica Azije odvisna od vode iz ledenikov v Himalaji, vodi v konflikte, vojne med državami pa se že dogajajo. V Sloveniji je dovolj vode, da bi lahko na hektarju pridelali hrano za 50 ljudi, v predelih Afrike pa le za enega. »Združeni narodi nimajo programov za prilagajanje na nove razmere, ko bo več plazov, poplav, suš in tudi bolezni. Nobene inovativne vodne politike nimamo,« je opozorila Kajfeževa. Tisovszky je odgovoril, da so konflikti seveda mogoči in se tudi dogajajo, toda še več je mednarodnih sporazumov o vodah. ZN pa bodo še povečali podporo uspešnim projektom sodelovanja.

Slovenija z vodo v korita

Mitja Brilly je opozoril na problem Slovenije, ki ne ve, kaj bi z vodo. »V zadnjih sto letih smo vodo umikali iz prostora. Močvirja so se morala umakniti poljem in zgradbam. Na Ljubljanskem polju smo izgubili skladišče vode, veliko skoraj kot Bled, pa to nikogar ne gane,« je dejal Brilly. Prepričan je tudi, da enotne vodne politike za Slovenijo ni mogoče sprejeti. Peter Frantar iz Arsa je pojasnil, da Alpe dobijo 20-krat več vode kot Prekmurje. Dodal je, da se vode segrevajo, Bohinjsko jezero v 12 letih za kar 1,3 stopinje Celzija.

Boris Kolar, eden od koordinatorjev akcije Očistimo vode, je dodal, da tretjina slovenskih odpadnih voda ni očiščenih, reke pa so regulirane, s čimer so izgubile vse samočistilne sposobnosti. »Vodotoke upravljamo narobe! Tako, da nam grozijo poplave in suše, da se podzemna voda ne dopolni, poleg tega se reke poleti čezmerno segrevajo. To je vprašanje našega razvoja,« pravi Kolar, ki bo rezultate identificiranja točk onesnaževanja rek predstavil jutri.

Kako kakovostna je slovenska voda in kako so o ravnanju z vodo poučeni otroci, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.