Direktiva o habitatih, ki so jo države članice Evropske unije sprejele pred dvajsetimi leti, da bi zaščitile najbolj ogrožene vrste in habitate, je hkrati podlaga zaščitenih območij Natura 2000 in finančnega programa Life. Evropska direktiva o habitatih varuje približno tisoč živalskih in rastlinskih vrst ter okrog 200 različnih tipov habitatov po vsej Evropi.

V Sloveniji imamo določenih 268 območij Nature 2000, ki obsegajo več kot 35 odstotkov površine Slovenije, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Znotraj teh območij pa po besedah direktorja Kozjanskega parka Tea Hrvoja Oršaniča posebej varujemo evropsko pomembne naravne entitete, bodisi habitate bodisi posamezne vrste, ki so ogrožene v evropskem merilu.

V Naturi 2000 je 69 odstotkov Kozjanskega regijskega parka, katerega suha travišča spadajo med vrstno najbogatejše življenjske prostore v Evropi. V parku so našteli 120 različnih vrst ptic, program pa varuje tudi hrošče, metulje, suha travišča z orhidejami, ilirske bukove gozdove, glive in travniške sadovnjake. V Kozjanskem parku se trudijo ohranjati ugodno stanje za te evropsko pomembne vrste, lotevajo pa se tudi monitoringa. Rezultati kažejo, da se razmere za življenje teh vrst kljub vloženemu trudu nekoliko poslabšujejo – trendi so negativni, kar bi moralo sprožiti rdeči alarm na določenih za to pristojnih mestih, opozarja Oršanič. Slovenija in tudi vse druge države članice EU bi morale po njegovem mnenju pristopiti k bolj organiziranemu monitoringu za spremljanje populacijskih dinamik pomembnih vrst, na podlagi teh monitoringov pa sprejemati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih vrst.

Zavedati se moramo, dodaja Oršanič, da varovanje vrst, kot so ptice, ki se selijo po celotni državi, le na zaščitenih območjih ni dovolj. Kot družba bi morali več storiti v odnosu do okolja, kar pa ne pomeni velikih žrtev, potreben je le premik v naši zavesti in načinu razmišljanja. Direktor Kozjanskega parka, ki bo 20. julija gostil zaključni dogodek praznovanja ob 20-letnici direktive o habitatih, je opozoril tudi na velike finančne težave, s katerimi se srečujejo pri varovanju narave. Parku se namreč že vse od leta 2008 zmanjšujejo državna sredstva, zadnji varčevalni ukrepi so jih oklestili še za dodatnih deset odstotkov.

Projekte za ohranjanje in obnovitev narave sicer sofinancira tudi evropski program Life, ki je od ustanovitve leta 1992 z z 1,2 milijarde evrov sofinanciral skupaj 1256 projektov v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov. V Sloveniji je bilo do lani prek omenjenega programa financiranih 24 projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, od tega jih je 17 prispevala Evropska unija.