Osebnemu pristopu k obvarovanju rodovitnih tal so posvečeni tudi poudarki svetovnega dne boja proti suši ter degradaciji tal, ki je vsako leto 17. junija. Letošnje geslo je Rodovitna tla pripadajo prihodnosti, prilagodimo jih podnebju.

V Sloveniji je suša prizadela pridelavo kmetijskih rastlin kar devetkrat od leta 2000: v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2011, 2012 in 2013, kar postavlja pod vprašaj ustreznost sedanjega načina kmetovanja, izbor kultur in sortimenta. Samo lanska škoda zaradi suše je bila ocenjena na 106 milijonov evrov, suša leta 2011 pa je bila označena kot najhujša v zadnjih sto letih. Leta 2011 in naslednje leto se je razpoložljivost vode spomladi znatno zmanjšala in v velikem delu EU so uvedli omejitve uporabe vode.

Boj proti degradaciji tal in suši so velike besede, posebej če vemo, da pojava v veliki meri povzročajo podnebne spremembe: spreminjajo razmerja med vodnimi površinami, kopnim in rodovitnimi tlemi, ki so še posebno ranljiv del ekosistema. Kaj lahko naredimo sami na svojem vrtu ali okrog svoje hiše, smo vprašalidr. Andrejo Sušnik, vodjo oddelka za agrometeorologijo na Agenciji za okolje RS, če neposredno ne moremo vplivati na prostorsko-urbanistični razvoj, ki ne upošteva naravnih danosti, na kmetijsko politiko ...

Z vsakim posegom v okolje lahko škodimo ali koristimo ravnovesju ekosistemov okoli sebe, vemo pa, da je prav ohranjanje ravnovesja odločilnega pomena za krogotok snovi in vode v naravi. Doslej je pri nas veliko škode naredila pozidava rodovitnih površin.

"Kot lastniki hiše poskrbimo za to, da bo okoli nje čim manj betoniranih, asfaltiranih ali drugih za padavinsko vodo neprepustnih površin, s katerih se voda izliva v kanalizacijo; tudi sami moramo skrbeti za vzdrževanje odtočnih jarkov in skrbeti za vse, tudi za majhne vodotoke. Ob upadu talnih voda so vsi pomembni kot vir oskrbe z vodo, kar pa je nemogoče, če vanje odmetavamo odpadke, v njih peremo avtomobile, ali vanje izpuščamo strupene snovi," pravi Sušnikova in opozori še na pomen prestrezanja padavinske vode, ki jo uporabimo za zalivanje ali sanitarne namene. Čeprav na prvi pogled nima neposredne zveze s sušo, je škodljivo tudi nekontrolirano zaraščanje površin z invazivnimi rastlinami, ponavadi tujerodnimi, kakršna je npr. japonski dresnik. S prevlado izrinjajo biodiverziteto in podirajo ravnovesje živih organizmov.

Preprečevati moramo tudi zbijanje tal; če so prerahljana in vedno zračna, je izhlapevanje iz njih manjše. "Zgovoren primer so angleške trate, ki v našo klimo ne sodijo. Da bi bile kot preproge, jih vzdrževalci s posebnimi valjarji potlačijo in pogost rezultat v poletnih dneh je povsem požgana trava, saj ima površina zelo slabo možnost zadrževanja vode.

Tako za svoj vrt kot za vodne vire bomo naredili veliko, če se bomo naučili zalivati ob pravem času (ne sredi dneva, ko veliko vode izhlapi, upoštevamo vremenske prognoze), se naučimo spremljati vodno bilanco tal, zalivamo neposredno tla ob rastlinah, preprečujemo izhlapevanje z zastirkami, rastline senčimo itd. Sogovornica priporoča, da tudi kot vrtičkarji upoštevamo priporočila strokovnjakov o na sušo odpornejših vrtninah, sadnem drevju itd.