Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Slabih 60 odstotkov rek dosega dobro ali boljše ekološko stanje

Na Agencij RS za okolje (Arso) je pred dnevi potekala predstavitev novosti na področju monitoringa kakovosti rek. Dobro ali boljše ekološko stanje v Sloveniji dosega 59 odstotkov rek, največji vpliv pa predstavljajo hidromorfološke obremenitve, kot so pregrade in kanalizirane struge, ugotavljajo na agenciji.
Foto: Matej Družnik/Delo
Foto: Matej Družnik/Delo

Vodna direktiva je leta 2006 na novo določila način spremljanja in ocenjevanja rečnega ekološkega stanja. Doseganje dobrega ekološkega stanja ni omejeno na kemijsko kakovost vode, ampak so to razmere, kjer ekosistemi v vodnem okolju le malo odstopajo od razmer brez človekovega vpliva oz. brez motenj, so sporočili z Arsa.

Monitoring kakovosti slovenskih rek, ocenjevanje njihovega ekološkega stanja, poteka na podlagi bioloških indikatorjev (rastline, živali), splošnih fizikalno-kemijskih parametrov, ki omogočajo življenje v in ob vodi, hidro-morfoloških elementov kakovosti in posebnih onesnaževal.

Ribe so primerni kazalniki splošne degradiranosti rek, saj združba rib odraža motnje v rekah zaradi prekinitve vodnega toka, zaradi dolge življenjske dobe pa so pokazatelj dolgotrajnih sprememb rek. Vodne rastline pokažejo obremenjenosti rek s hranili in hidromorfološke sprememb rek.

Hidromorfološke značilnosti, kot so količina in dinamika vodnega toka, globina in širina reke, struktura struge in obrežnega pasu, kontinuiteta toka, pa pogojujejo razmere v rekah in s tem tudi močno vplivajo na ekološko stanje. Posebna onesnaževala so snovi, za katere je na nacionalnem nivoju ugotovljeno, da zaradi njihove razširjenosti predstavljajo tveganje za okolje in človeka (pesticidi, kovine, ...).

Združeni narodi so prvič razglasili svetovni dan voda leta 1993. Od takrat dalje obeležujemo 22. marec kot svetovni dan voda z namenom ozaveščanja o pomenu pitne vode in nujnosti dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Tema letošnjega dneva je bila voda in delovna mesta.

Komentarji