V okviru projekta Tessi, ki je namenjen širjenju ideje trajnostnega razvoja med mladimi srednješolci iz Slovenije in Italije, se je odvil tudi nagradni natečaj na katerem je zmagal 17-letni dijak gimnazije Vič Jure Miklavčič. Dijak viške gimnazije je strokovno komisijo, ki je ocenjevala projekte na področju  odpadkov ter smotrne rabe energije in vode, prepričal s svojo inovacijo s katero bi lahko po vsem svetu znatno zmanjšali porabo pitne vode, ki nam v kopalnicah odteka v prazno.

»Ob vsakodnevnem tuširanju me je zmotilo dejstvo, da moram čakati na vodo izbrane temperature,« je predstavitev pasivnega preklopnega ventila za kopalnice začel Jure Miklavčič in nadaljeval: »Ko se odpravim tuširati, odprem vodo in moram nekaj časa čakati, da priteče topla voda. To je problem, ki me je zmotil. Zato sem začel razmišljati o izboljšavi. Vprašal sem se, kaj storiti s to izgubljeno vodo, ki priteče iz armature, preden dosežemo izbrano temperaturo primerno za tuširanje. Voda, ki jo zavržemo v prvih 25 sekundah, predstavlja ta problem, ki bi ga rad rešil, da bi jo shranil.«

Sicer obstajajo termostatske armature, ki opravljajo podobno funkcijo, a delujejo na elektriko, pasivni preklopni ventil, ki je inovacija dijaka gimnazije Vič, pa deluje po mehanskem principu. Miklavčič je ugotovil, da se voda v ceveh med grelnikom vode, ki je dostikrat v hišah lociran v kleti, in tušem, ki je recimo v drugem nadstropju, hitro ohladi, zato moramo ob tuširanju najprej počakati, da se segreje in jo točimo v prazno. Zato je začel razmišljati kako bi to hladno vodo shranili in nato uporabili za splakovanje stranišč, pranje avtomobilov ali zalivanje rož. Šele, ko bi voda dosegla temperaturo primerno za tuširanje, pa bi ventil preklopil in jo preusmeril na tuš. Tako bi iz tuša že takoj pritekla voda temperature okoli 35 stopinj Celzija.

Njegova inovacija v svetovnem merilu je aktuator v notranjosti pasivnega preklopnega  ventila, ki deluje po mehanskem principu, saj izkorišča temperaturo iz vode. »Aktuator izkorišča fazni prehod med agregatnim stanjem, na primer med trdim in tekočim stanjem. Ta rešitev deluje samodejno na osnovi fizikalne lastnosti teles, da pri prehodu iz enega stanja v drugega (iz tekočega v plinasto, ali iz trdnega v tekoče) povečajo svoj volumen in na ta način se zgodi premik. Ko je voda mrzla, bo snov v aktuatorju v trdnem agregatnem stanju, ko se voda segreje, spremeni snov agregatno stanje, se ji posledično poveča volumen in tako dobimo mehanski premik, ki je nujen za preklopno funkcijo,« pojasnjuje Jure Miklavčič. Čeprav že obstajajo aktuatorji, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, vendar izkoriščajo vrelišče pri temperaturi okoli sto stopinj Celzija. Ko voda v avtomobilu  doseže 90 stopinj Celzija, se aktuator odpre in voda začne krožiti po grelnem sistemu avtomobila. Inovacija v svetovnem merilu, ki si jo je zamislil viški dijak pa je v tem, da je našel snovi, ki to naredijo že pri 36 stopinjah Celzija. Katere snovi so to, je poslovna skrivnost.

Pasivni preklopni ventil se namesti pred samo ročko tuša ali pa na armaturo, za pravilno delovanje pa potrebujemo še zbiralnik vode v velikosti od 50 do 100 litrov. Ko je voda mrzla, je ventil preklopljen tako, da se steka v zbiralnik, ko pa se segreje do temperature okoli 35 stopinj Celzija, pa se ventil sam preklopi in jo pošlje v iztok za tuš. »Doma sem z merjenjem ugotovil, da pri enem tuširanju lahko izgubimo kar 13 litrov kvalitetne pitne vode, kar predstavlja 23 odstotkov dnevne porabe vode za higieno. Na letnem nivoju, pri štiričlanski družini, kot pri nas doma, lahko zavržemo tudi 18,5 kubičnih metrov pitne vode,« ugotavlja Jure Miklavčič, ki je izračunal tudi izgubo v celotni državi. »V Sloveniji imamo po statističnih podatkih 850.000 gospodinjstev. Za hipotetični izračun sem jih vzel 700.000. Za primer sem vzel tričlansko družino. Računal sem 13 litrov izgube pri enem tuširanju ter pomnožil s 700.000 gospodinjstvi. Izračun je pokazal, da letno zavržemo 11,5 milijonov kubičnih metrov vode, kar predstavlja 38 odstotkov letne porabe vode v gospodinjstvih v Sloveniji. To je velik odstotek, kar pomeni, da gre ogromna količina pitne vode v nič. Za izračun sem vzel samo gospodinjstva, nisem pa štel hotelov, študentskih in dijaških domov, domov za starejše občane, šol. Ta številka se le veča,« pravi Jure Miklavčič. Če njegov izračun razširimo na celotno Evropo ali celo na svet, so številke nepredstavljive.

Kljub uspehu in nagradi, dijak gimnazije Vič ni zaspal na lovorikah, ampak je že usmerjen v prihodnost. Ugotovil je, da njegov ventil vseeno ob preklopu iz iztoka v shranjevalnik do preklopa na tuš, izgubi okoli pol litra vode in sedaj že izdeluje nov ventil, kjer ne bo niti te male izgube. Hkrati ugotavlja, da bi njegov ventil z aktuatorjem lahko uporabljali tudi na drugih področjih kot so klimatske naprave, pasivni zračniki, ogrevalni sistemi, toplotne črpalke, solarni kolektorji. Njegova inovacija je še bolj pomembna če vemo, da se zgolj šest odstotkov vse načrpane pitne vode uporabi za prehranske namene, vso ostalo vodo, ki jo načrpamo za pitje, pa uporabimo za higienske namene, za izpiranje stranišč, za pralne in pomivalne stroje …