Po biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti se z več kot 22.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami uvrščamo v svetovni vrh in med najbogatejše države v Evropi, zato lahko upravičeno rečemo, da je Slovenija evropski biotski park. Na majhnem prostoru namreč ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznolikosti ter ljudi, ki se zavedajo neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Med najpomembnejšimi mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst je ustanavljanje zavarovanih območij.

Po podatkih statističnega urada ima Slovenija skoraj 13 odstotkov svojega ozemlja zavarovanega z različnimi varstvenimi kategorijami, v okviru Nature 2000 pa 35,5 odstotka. Zavarovana območja obsegajo en narodni park, tri regijske parke, 45 krajinskih parkov, en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1217 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti. Letos je bil ustanovljen še krajinski park Radensko polje, pripravlja se ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.

Gozdovi pokrivajo 70 odstotkov slovenske Nature 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave. V Sloveniji se pojavlja 109 ptic s seznamov evropske direktive o pticah, imamo tudi 61 evropsko pomembnih habitatnih tipov ter 140 vrst rastlin in živali s seznamov direktive o habitatih. Na tej podlagi je bilo določenih 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic, ki po površini ustrezajo 25 odstotkom ozemlja naše države, in predlaganih 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov, ki po površini ustrezajo 32 odstotkom ozemlja Slovenije. Območja se delno prekrivajo, zato skupna območja Nature 2000 pokrivajo malo več kot 35 odstotkov slovenskega ozemlja, natančneje 7202 kvadratna kilometra. Okrog 70 odstotkov slovenskega omrežja Nature pa pokrivajo gozdovi, kar kaže na njihovo splošno dobro ohranjenost.

Kot zanimivost povejmo, da gozdovi in druge gozdne površine leta 2010 pokrivali 42 odstotkov celotnega ozemlja Evropske unije in 59 odstotkov slovenskega ozemlja. Okrog 20 milijonov hektarjev evropskih gozdov (13 odstotkov celotne površine EU 27) je bilo v zavarovanih območjih, najobsežnejše zavarovane gozdne površine pa so leta 2010 imele Italija, Nemčija in Španija – skupaj več kot 8 milijonov hektarjev ali skoraj 42 odstotkov vseh zavarovanih gozdnih površin EU 27, so še sporočili z državnega statističnega urada. Zavarovanih gozdnih površin v Sloveniji je bilo tega leta 241.000 hektarjev ali en odstotek vseh zavarovanih gozdnih površin v EU 27, ter 9600 hektarjev gozdnih rezervatov, ki so prepuščeni naravnemu razvoju in so še posebej pomembni za ohranitev biotske pestrosti.

Trije veliki evropski plenilci in 69 avtohtonih drevesnih vrst

Gozd je pomemben element pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Lahko se pohvalimo, da v slovenskih gozdovih raste 69 avtohtonih drevesnih vrst, ki nudijo življenjski prostor in zavetje številnim živalskim vrstam, med katerimi je nekaj tudi ogroženih. Zaradi ohranjenosti gozdov spada Slovenija med redke evropske države, v katerih še lahko srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa. V gozdu živita tudi velik delež dvoživk in velik delež sesalcev. Splošno sta razširjena srnjad in divji prašič, nekoliko manj navadni jelen in gams. Jelen in gams živita v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah in nekaterih gozdnatih območjih Pohorja, jelenjad pa še v predalpskem svetu in v Prekmurju.