Še pred desetletjem ali dvema je večina prisegala, da si klimatske naprave doma ne bo nikoli namestila, zdaj pa si življenja v vročih poletnih mesecih brez ustrezno ohlajenih prostorov v hiši ali stanovanju skoraj ne moremo predstavljati. Za kakovostno bivanje je namreč še kako pomembna ne le primerna temperatura prostora, temveč tudi čist in primerno vlažen zrak. Vse to nam zagotovi kakovostna in za naš prostor primerna klimatska naprava.

Novosti

Revolucionarnih novosti na tem področju v zadnjem obdobju ni bilo, zato pa manjše izboljšave pomenijo predvsem boljši izkoristek in manj porabljene električne energije za delovanje. Vedno je kaj novega tudi pri obliki in barvah. Predvsem lahko izbiramo med različnimi barvnimi motivi, na klimatsko napravo lahko namestimo celo lastne motive. Novosti so tudi na področju filtracije, saj so naprave opremljene z učinkovitejšimi filtri, ki še bolj očistijo zrak vonja, prašnih delcev in bakterij ter ga primerno navlažijo in ionizirajo.

Več dodatnih funkcij omogočajo tudi vse bolj raznovrstno daljinsko upravljanje in zmogljivejša tipala. Blanka Kalčič iz podjetja Minergia poudari še: »Najbolj iskana funkcija ta hip je wifi, ki omogoča upravljanje s pamet­nim telefonom in tablico. Ena pomembnejših lastnosti pa je zagotovo energijska učinkovitost (podatek SEER in SCOP). Višji ko je ta podatek, boljše je razmerje med vloženo in dobljeno energijo in s tem večji prihranek pri porabi elektrike. Za ogrevanje v zimskih mesecih pa je pomembno, da lahko novejše naprave delujejo tudi pri zunanji temperaturi do minus 30 stopinj Celzija.«

V podjetju Airabela v ospredje postavljajo predvsem okoljski vidik in izboljšave, ki so jih prvi izvedli pri proizvajalcu klimatskih naprav Daikin. Lani so dali na trg klimatske naprave srednjega in višjega razreda, ki namesto hladiva R410A uporabljajo veliko bolj ekološko R-32: »Hladivo R-32 ima bistveno manjši toplogredni učinek in ga učinkovitejše klimatske naprave porabijo manj.«

Pri izbiri nismo pozorni zgolj na videz, temveč predvsem na moč oziroma rabo električne energije. »Vedno se ravnamo po zahtevah prostora in upoštevamo različne dejavnike, predvsem velikost prostora, prostornino, osončenost čez dan in izolacijo objekta. Moč klimatskih naprav običajno znaša od 2,5 do 3,5 kW,« pravi Srečo Artač iz podjetja Tersus.

Poznamo klasične in inverterske klimatske naprave ter t. i. split in multisplit sisteme. Vgradimo jih lahko na steno, strop, tla ali izberemo kasetno izvedbo. Enodelne naprave, pri katerih ni zunanje enote, vse bolj postajajo preteklost.

Klasične klimatske naprave se izklopijo, ko prostor ohladijo na želeno temperaturo, ko pa se spet ogreje, jih moramo znova vključiti, kar ni najbolj varčno. Zato so v zadnjem času veliko bolj razširjene inverterske, ki se ne izklopijo, ampak tudi ko dosežejo nastavljeno temperaturo v prostoru, delujejo naprej, a z zmanjšano močjo, zgolj toliko, da vzdržujejo želeno temperaturo. Kakor pravijo proizvajalci, največ prodajo split naprav, ki imajo eno notranjo in eno zunanjo enoto. Kljub temu pa so predvsem za hiše primernejše multisplit naprave, pri katerih lahko na eno zunanjo enoto priključimo več notranjih. »Za kateri model se bomo odločili, je odvisno tudi od umestitve v prostor, videza in cene. Pomembnejše lastnosti pa so energijska učinkovitost, območje delovanja, filtracija, lastnosti daljinskega upravljalnika in glasnost,« pojasni Blanka Kalčič.

Moč delovanja

Večina novejših klimatskih naprav že spada v razred A, kar pomeni manjšo rabo električne energije. Obstajajo tudi različice v A+ in A++ razredu, pri čemer vsak plus pomeni za deset odstotkov manjšo rabo od razreda A. Za manjšo rabo elektrike je pomembno tudi, da je naprava dovolj močna glede na velikost prostora. »Preden govorimo o moči klimatske naprave, pa moramo temeljito premisliti, katere funkcije želimo. Ali želimo, da tudi prezračuje in vlaži zrak? Želimo vrhunski videz, najboljšo učinkovitost na trgu? Morda oddaljen nadzor,« so vprašanja, na katera si moramo odgovoriti pred nakupom, pravijo strokovnjaki iz podjetja Airabela. Čeprav naprave z manjšo močjo porabijo manj elektrike, pa to velja samo, če prostor, ki ga ohlajajo ali ogrevajo, ni prevelik, saj drugače nenehno delujejo s polno močjo in porabijo več elektrike. Ta pa je odvisna tudi od naših navad oziroma od tega, kako močno ohladimo prostor ob poletni pripeki. Če je zunaj 35 stopinj Celzija, odsvetujejo nastavitev hlajenja na recimo 22 stopinj. »Priporočljiva razlika med notranjo in zunanjo temperaturo je 5 stopinj Celzija, morda samo kakšno stopinjo več. Večje razlike lahko precej negativno vplivajo na počutje in zdravje ljudi, ki se zadržujejo v prostoru,« še opozorijo v podjetju Airabela.

Pri novogradnji ali obnovi lahko pravočasno razmislimo, kam bomo namestili enote klimatske naprave in s podometno vgradnjo električnih in cevnih inštalacij preprečimo poznejše gradbene posege. Če jo vgrajujemo v že dokončan prostor, pa je notranjo enoto najbolje namestiti čim više pod strop. Zunanjo enoto namestimo na senčno stran objekta, vendar ne sme biti preveč oddaljena od notranje, saj cev za odvod kondenza ne sme biti predolga in prevečkrat zavita, prav tako ne kabli, ki povezujejo obe enoti. »Pri povezavi med zunanjo in notranjo enoto upoštevamo maksimalno razdaljo, ki naj ne presega 15 metrov, še bolje pa je, če sta enoti vgrajeni na razdalji do sedem metrov,« priporoča Srečo Artač.

Notranje enote ponavadi namestimo v dnevne oziroma v tiste prostore, ki jih največ uporabljamo. Paziti moramo, da hlad­nega zraka ne usmerimo v ljudi. »Boljši modeli klimatskih naprav imajo za to vgrajena 3D-očesa, ki zaznajo prisotnost uporabnikov prostora in vedno usmerijo tok zraka stran od njih,« pojasnijo strokovnjaki iz Airabela in dodajo: »Če želimo s klimatsko napravo hladiti celotno stanovanje in jo zato namestimo na dolg hodnik, hlajenje ne bo učinkovito, še posebno če gre za razvejen tloris. V takšnem primeru je dobro razmisliti o kanalskem razvodu ali več notranjih enotah, vezanih na eno zunanjo, o multi split sistemu.«

Predvsem je pri namestitvi notranje enote pomembno, da izberemo mesto, ki omogoča kroženje zraka po celotnem prostoru, torej da kroženja ne onemogoči ovira, kot je kavč ali kaj drugega. Pomembno je tudi, da ni v bližini vira toplote ali neposredno na sončni svetlobi. »Mesto vgradnje mora dovoljevati povezavo električnih vodnikov in namestitev bakrenih cevi in cevi za odvod kondenza,« pravi Blanka Kalčič, ki priporoča tudi, da za zunanjo napravo najdemo senčno mesto, ki se ne pregreva, hkrati pa je čim bolj dostop­no serviserjem. »Zunanjo enoto lahko pritrdimo na stenske konzole ali jo postavimo v prostostoječi položaj na tla. Pod noge namestimo montažne blazinice in s tem ublažimo morebitne vibracije.« Pomembno je tudi, da so cevi, namenjene za hladilno tehniko, bakrene. Pri priklopu kondenznega odtoka na sanitarni odtok pa moramo izvesti tudi sifon, saj s tem preprečimo širjenje neprijetnih vonjav v klimatsko napravo.