Prenosni generatorji električne energije oziroma agregati so bili v minulih dneh najbolj iskan izdelek v tehničnih trgovinah, čeprav so razmeroma dragi. »Za povprečno družinsko hišo s centralnim ogrevanjem, lahko tudi s toplotno črpalko in drugimi porabniki električne energije, kot so hladilnik, zamrzovalna skrinja in drugi gospodinjski aparati, je potreben agregat z močjo pet do sedem kilovatov, zanj pa je treba odšteti med 2200 in 2500 evri,« pravi Tadej Stubelj iz podjetja Stubelj, ki ima edino pri nas lastno proizvodnjo elektrogeneratorjev. Takšen agregat porabi dva do štiri litre dizelskega goriva na uro. Nekoliko cenejši so agregati manjše moči, ki pa ne morejo zagotoviti dovolj električne energije za sočasno uporabo močnejših porabnikov v gospodinjstvu. Za trikilovatni dizelski agregat je treba v tehnični trgovini odšteti približno 1500 evrov, za naprave še manjše moči se cene gibljejo od 200 do 700 evrov.

Draga »dizelska« elektrika

Na najbolj prizadetih območjih so za preskrbo z električno energijo uporabljali zmog­ljivejše, 100-, 500- in večkilovatne dizelske agregate. A tako pridobljena elektrika je zelo draga, saj 100-kilovatni agregat, denimo, v eni uri porabi približno 22 litrov dizla, 500-kilovatni pa skoraj 3000 litrov na dan. Petsto kilovatnih ur energije, pridobljene iz omrežja, stane 35 evrov (po veljavnem ceniku v najdražjem tarifnem razredu za gospodinjstva). Za enako količino elektrike, pridobljene s 500-kilovatnim dizelskim agregatom, je treba odšteti 163 evrov (pri porabi goriva približno 120 litrov na uro). Dizelska elektrika je torej kar 4,6-krat dražja od tiste iz distribucijskega omrežja.

Precej cenejša je elektrika iz plinskih agregatov, saj stane liter tega energenta 0,75 centa. Po besedah Jurija Koprivnikarja iz podjetja Plineks predelava hišnega bencinskega ali dizelskega agregata v plinskega stane od 320 do 600 evrov: »Hišni agregat z močjo šest kilovatov za zagotavljanje elektrike za porabnike v povprečni hiši, tudi za ogrevanje, porabi približno štiri decilitre plina na uro oziroma okrog deset litrov na dan, kar pomeni, da ena jeklenka zadošča za dva dni. Zmogljivejši pa seveda porabijo bistveno več plina, okrog deset litrov na uro.«

Namestitev generatorjev za proizvodnjo električne energije, s katero se napaja hiša z ogrevalnim sistemom vred, je bila v minulih dneh edina rešitev za številna gospodinjstva, a energetski svetovalec Franc Kalan opozarja, da je ta nakup dolgoročno gledano proč vržen denar: »S takšnimi vremenskimi razmerami se – z redkimi izjemami – ne srečujemo vsako leto, zato bo večina zdaj kupljenih agregatov prihodnjo zimo najverjetneje ostala pozabljena v kleti ali garaži. Če govorimo zgolj o ogrevanju, bi bilo veliko bolj racionalno, če bi že ob gradnji hiše oziroma v obstoječih hišah ob posodobitvi ogrevalnega sistema razmišljali o tem, da bi si kot rezervo omislili enega izmed tradicionalnih načinov ogrevanja, denimo klasični kamin na drva ali zidani štedilnik. Zdaj pa imamo v večini hiš in stanovanj ogrevalne sisteme, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo električno energijo, naj bo to centralno ogrevanje na kurilno olje, plin, biomaso ali toplotna črpalka.«

Smrtonosni ogljikov monoksid

Uporaba generatorjev električne energije pa ni samo draga rešitev, ampak je lahko tudi nevarna. Na centru za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom v minulih dneh sprejeli več ljudi, vse zastrupitve so bile posledica nepravilne uporabe agregatov, v Pivki pa je en človek zaradi tega celo umrl. V njihovem motorju se namreč ob zgorevanju bencina ali dizelskega goriva sprošča tudi ogljikov monoksid, in če delujoč agregat stoji v zaprtem ali deloma zaprtem prostoru, lahko raven tega gorljivega in zelo strupenega plina brez vonja doseže smrtno nevarno koncentracijo že v nekaj minutah. Znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom so glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost in omotičnost.

A ker je plin brez barve, vonja in okusa, pri vdihavanju pa ne draži sluznice, ga ne zaznamo pravočasno, opozarjajo na centru za zastrupitve. »Delujoči agregat mora zato stati bodisi zunaj objekta bodisi v dobro zračenem prostoru, ki je vsaj nekaj metrov oddaljen od bivalnih prostorov,« opozarja Stubelj. Izpušna cev naj bo obrnjena stran od objekta, poskrbeti je treba tudi za varno dotakanje goriva, da preprečimo nevarnost požara.

Priklop agregata naj opravi strokovnjak

Za varno uporabo agregata mora biti v stanovanjski hiši prilagojena električna napeljava, ki predvideva priklop naprave v hišno napeljavo s stikalom. Priključitev naj opravi strokovnjak, opozarjajo v elektrodistribucijskih podjetjih, prav tako pomembno pa je, da ob ponovni vzpostavitvi električnega omrežja pravilno odklopimo agregat in na omrežje postopoma (ne hkrati) priključimo gospodinjske porabnike električne energije.