Po besedah Romea Varge, svetovalca z Regionalne razvojne agencije Mura, Goričko in Porabje zaradi obmejnosti doživljata enako usodo, narava je neokrnjena in zavarovana, kmetijstvo pa vse bolj opuščeno. Zato je osnovni cilj projekta varovanje in bivanje v tem okolju ob ohranjanju biodiverzitete.

Zlasti v pokrajinah, ki sta tradicionalno sadjarski in zavzemata območje krajinskih parkov Goričko in Orseg, bi morala biti skrb za travniške sadovnjake zelo velika, saj njihov pomen ne sega zgolj na ozko področje naravoslovja oziroma okolje- in naravovarstva, ampak ima tudi nesporne in močno poudarjene kulturno-sociološke in gospodarske vidike, menijo sodelujoči pri projektu.

Z njim želijo trajnostno in sistemsko ohranjati biodiverziteto travniških sadovnjakov ter zagotavljati gospodarski in družbeni razvoj na čezmejnem območju, spodbujati gospodarsko sodelovanje in izmenjavo izkušenj pri razvoju in trženju naravnih produktov ter dvigniti javnomnenjsko zavest o vrednosti in pomenu travniških sadovnjakov, s tem pa dvigniti konkurenčnost območja.

Med drugim bodo usposabljali pridelovalce in predelovalce sadja, mladino in ciljne skupine, ustanovili združenje Zveza porabskih kmetov, vzpostavili mrežo centrov za ohranjanje travniških sadovnjakov, ustrezno bazo podatkov o travniških sadovnjakih ter zagotovili dovolj strojno-tehnične opreme.

Eden največjih in najpomembnejših projektov v geografsko podobni pokrajini, razdeljeni med Slovenijo in Madžarsko, je sofinanciran s sredstvi iz operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013. EU bo prispevala dober milijon evrov, nacionalno sofinanciranje znaša nekaj več kot 145.000 evrov, pet projektnih partnerjev iz obeh držav pa prispeva dobrih 60.000 evrov.