Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Odstranimo mumije in zapredke gosenic

Ko s sadnega drevja odpade listje, preidejo drevesa v mirovanje. Za sadjarje pa je takrat priložnost, da si drevesa brez odevala natančneje ogledajo. Ljubiteljski, ki imajo v oskrbi manjše število dreves, lahko v tem času s preprostimi ukrepi pripomorejo k zmanjšanju ogroženosti zaradi nekaterih bolezni in škodljivcev. Nikoli ni prepozno, da z dreves poberemo ali sklatimo zasušene plodove, ki so vir glivičnih bolezni, ali uničimo gnezda prezimujočih gosenic.

Čeprav so sadne mumije povsem suhe, so prava zakladnica trosov, ki bodo z otoplitvijo začeli nov življenjski krog glivičnih bolezni, za katere so občutljiva naša drevesa. To velja posebej za sadne gnilobe. Mnogo gnilih, zmehčanih sadežev odpade že pred obiranjem letine, nekateri pa se zasušijo in lahko ostanejo na drevesu, ko se že debelijo plodovi naslednje sezone. Da se to ne bi dogajalo, jih odstranimo in odnesemo iz sadovnjaka. 

Če smo pozorni, lahko naletimo tudi na gnezda oziroma zapredke gosenic, ki povzročajo črvivost sadja. Med najbolj znanimi je jabolčni zavijač (v odrasli fazi kot metuljček), katerega  gosenica se hrani tudi na plodovih oreha in kutine, občasno pa tudi na marelicah, breskvah, slivah, češnjah, mandljih, smokvah, jerebiki in celo koruzi. Na leto se ponavadi razvijejo tri generacije. Ko gosenice po treh do štirih tednih zapustijo še neobrani plod, si poiščejo skrivališče, kjer se zabubijo in zapredejo v svileni kokon. Pri starejših drevesih so skrivališča v razpokah drevesnega lubja, v pazduhah vej ali ob stičiščih ruše z deblom. Mnoge tu preživijo zimo in se spomladi pojavijo kot metulji. Če pri pregledovanju golih dreves naletimo na nitkaste zapredke, podobne kot na fotografiji, jih uničimo.

To, da se gosenice sadnih zavijačev rade zepredajo v špranje na deblu, je mogoče izkoristiti v varstvene namene. Okrog debla in močnejših vej pritrdimo od 10 do 20 centimetrov široke trakove valovite lepenke, ki ima v prerezu tunelčke. Gosenice si v njih rade poiščejo skrivališče in se zapredejo. Lepenko pred izleganjem metuljev odstranimo in sežgemo. To lahko ponavljamo od junija, do obiranja plodov, ko se zapredejo še zadnje gosenice. Sicer pa so glavni naravni sovražniki jabolčnega zavijača ptice in pajki, hrošči brzci, mravlje, nekatere vrste zajedavskih os in strigalice.

Julijana Bavčar