Na območjih severne, severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne Slovenije so nizke temperature sovpadle z najbolj občutljivimi fazami cvetenja sadnih dreves. Pozeba, ki je nastopila razmeroma pozno, je prizadela tudi nasade vinogradov v Posavju in Podravju ter nekatere poljščine, so še zapisali na agenciji. Najhujši pozebi doslej sta bili aprila 1997 in marca 1998, v zadnjih letih pa je bila hujša pozeba leta 2012. V preteklih 30 letih pa je sadjarsko panogo prizadelo več kot deset pozeb.

Do prve ohladitve je prišlo že 25. aprila zvečer, naslednje jutro je bilo tako najhladneje v nižinah na vzhodu države, kjer so temperature znašale med -4 in -2 stopinji Celzija. Tako nizka temperatura je v tem delu leta zelo redka, pojavi pa se največ enkrat na desetletje.

V številnih zatišnih legah zahodne Slovenije pa je bilo ob koncu tedna še hladneje. Drugače je bilo v značilnih hladnih legah na zahodu, kot sta Babno Polje in Rateče. Tam so konec aprila ali v maju izmerili že bistveno nižjo temperaturo. Največje krajevne razlike v temperaturi so bile ob robovih nižin, kotlin in dolin, kjer lahko že nekaj metrov višinske razlike pomeni eno stopinjo Celzija razlike.

Druga hladna fronta, ki je Alpe zajela 27. aprila, je prinesla velik temperaturni padec, ki je znašal okoli 15 stopinj Celzija. Sredi popoldneva, ko je v osrednji in severni Sloveniji že snežilo, je bilo ob morju še 19 oziroma 20 stopinj Celzija. Tako velika razlika med Obalo in osrednjo Slovenijo je v spomladanskem času izjemno redka in se pojavi največ enkrat na nekaj desetletij, so zapisali na Arsu.

Fronta je prinesla tudi sneg, ki ga je v večini krajev zapadlo zgolj nekaj centimetrov, ponekod pa tudi več kot 20 centimetrov. Marsikje po Sloveniji je povzročil gmotno škodo. Sneg konec aprila in maja pred desetletji ni bil izjemen pojav, medtem ko je v zadnjih 25 letih zapadel le še konec aprila 1997.