Večina sadnih dreves bo po besedah Gorazda Masla z odseka za razvoj podeželja v polno rodnost prešla šele čez nekaj let, saj so osrednji nasad zasnovali kot travniški visokodebelni sadovnjak, kar pomeni drevesa na višjih podlagah, ki v odraslosti ne bodo potrebovala opore in tudi ne intenzivne oskrbe. Želijo si, da bi se ljudje v mestu spoznali s širokim naborom sadnih vrst in sort, ne samo najpogostejših, ter se seznanili, kako jih je mogoče pridelovati tudi v širšem mestnem okolju. Sadovnjak je sestavljen iz dveh delov. Na južnem delu je nasad jablan, hrušk in sliv starih sort, na severnem delu pa vseh drugih drevesnih vrst, tudi takšnih, ki so v osrednji Sloveniji redkejše, murve, nešplje, skorš, jerebika, kutine, kakiji, asimine, orehi, kostanji, črni bezeg, šmarna hrušica in euodija.

"Sadovnjak je namenjen promociji samooskrbe in sonaravno urejenega sadjarstva v mestu, pa tudi povečanju oskrbe okoliških prebivalcev in drugih obiskovalcev s sadjem tako rekoč z drevesa," pravi Maslo. Občudovali ga bodo lahko v času cvetenja, bujne rasti in dozorevanja plodov in se seznanjali z njegovimi prebivalci. V njem pričakujejo veliko ptic, saj bodo ob robovih posajene okrasne jablane, katerih plodovi jim predstavljajo pozimi pomembno hrano. Namenjen bo tudi izobraževalnim vsebinam, v njem bodo v fazah različni opravil sodelovala  sadjarska in čebelarska društva, postal naj bi vzgojna točka za šole.

Pri načrtu zasaditve in izvedbi je MOL sodelovala z oddelkom za sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijskega inštituta Slovenije, ki bo prvih pet let skrbel za strokovno oskrbo mestnega sadovnjaka. Po besedah Romana Mavca s KIS bo ta tudi vzgojni primer sonaravnega gospodarjenja v nasadih, saj bodo v njem namestili ptičje valilnice, žuželčja gnezdišča in podobno.