Domovina marelice je Kitajska, kjer jo gojijo že 5000 let, v Evropo pa se je razširila iz osrednje Azije prek Perzije, kar je bila posledica vojn, trgovskih poti ter preseljevanja narodov v času pohodov Aleksandra Velikega v Turkestan v 4 st. pr. n. št. Vrstni pridevek armeniaca (Prunus armeniaca L.) je dobila po armenskih trgovcih, ki so jo prinesli v Italijo in v Grčijo. Odtod se je po Evropi razširila šele po letu 1400. Mesto nastanka je marelici kot sadni vrsti vtisnilo globok pečat. Najbolj ji ustrezajo okoljske razmere, podobne tistim, od koder izhaja, te pa se precej razlikujejo od okoljskih razmer v Sloveniji. Pri nas imamo v povprečju preveč padavin, predvsem pa so problematična temperaturna nihanja na prehodu iz zime v pomlad. Prilagodljivost marelice na okoljske razmere je zelo slaba, zato je njena intenzivna pridelava omejena le na določena območja.

Drevo marelice lahko najde prostor na skoraj vsakem vrtu. Njena prednost je, da jo lahko gojimo brez posebnega varstva pred boleznimi in škodljivci, če smo jo posadili na primerno mesto in izbrali primerno sorto. Najbolj ji ustreza zavetje pod streho ob steni hiše.

Če raste marelica pod streho, je zavarovana pred dežjem, zato je okuženost s cvetno monilijo, na katero je zelo občutljiva, precej manjša. Okužbi se lahko celo izognemo. Marelica bolje kot vlago prenaša sušo – tudi iz tega zornega kota je bolje, da raste pod streho.

V zimskem mirovanju prenese zelo nizke temperature, zaradi kratkega obdobja mirovanja pa cveti zgodaj spomladi, ko je nevarnost pozebe še zelo velika. Primerna je izbira hladnih tal ter leg, ki so nagnjene proti severu ali severovzhodu, da s tem preprečimo prezgodnje odganjanje spomladi. Prezgodnje odganjanje lahko preprečimo z beljenjem debla in vej z apnom. Beljenje je priporočljivo tudi zaradi zatiranja bolezni, saj so rane na deblu vdorna mesta povzročiteljev.

Marelica slabo prenaša rez, zato se temu izogibamo. Odrežemo le tisto, kar je res nujno, rane pa takoj zamažemo. To izvedemo izključno v poletnem času, ko se rane hitro celijo.

Podlage

V Sloveniji je mogoče kupiti sadike, cepljene na sejanec mirabolane ali na mirabolano 29 C. Sejanec mirabolane se prilagaja različnim talnim tipom, primerna podlaga pa je predvsem za suha in peščena zemljišča. Marelice na tej podlagi rastejo bujno in zarodijo v četrtem letu. Mirabolana 29 C vpliva na nekoliko manjšo rast sorte, boljša pa je skladnost s sorto kot na sejancu mirabolane.

Izbira sorte

Poleti bomo obirali slastne plodove in se sladkali z njimi, če nam le cvetovi spomladi ne bodo pozebli. Z izbiro sorte lahko zmanjšamo nevarnost spomladanske pozebe. V nadaljevanju so opisi nekaterih sort marelice, ki jim je skupno pozno cvetenje.

'Harcot' je srednje bujna sorta. Zori konec junija ali v začetku julija. Plodovi so srednje debeli z oranžnorumeno obarvano kožico in mesom. Meso, ki se dobro loči od koščice, je zelo aromatično, sočno in odličnega okusa.

'Ogrska' je bujno rastoča sorta. Zori sredi julija. Plodovi so srednje debeli do debeli. Kožica je rumena do oranžno rumena, prekrita z rdečo krovno barvo. Meso je sočno in odličnega okusa.

'Orange red' zori v prvi polovici julija. Rast dreves je bujna. Plodovi so rahlo asimetrični. Osnovna barva kožice je oranžna, vendar jo do četrtine prekriva krovna barva. Meso je okusno, rumenooranžne do oranžne barve.

'Bergeron': drevo raste srednje bujno do bujno in dobro rodi. Zori konec julija in v začetku avgusta. Plodovi so debeli, oranžne barve in na osončeni strani prekriti z rdečo krovno barvo. Meso je sočno in aromatično.

Najpogostejše tegobe

Cvetna gniloba je nevarna bolezen, ki lahko ogrozi pridelek in povzroči sušenje vejic, saj je marelica zelo občutljiva sadna vrsta. Obseg napada je neposredno povezan s količino padavin v času cvetenja. Okužba s to boleznijo je najpogostejši vzrok za sušenje okuženih vejic. Prizadete vejice čimprej izrežemo in odstranimo z vrta, da preprečimo širjenje bolezni.

Nenadno odmiranje dreves ali posameznih vej je v naših okoljskih razmerah pogosto. Pojavu pravimo kap ali apopleksija marelic. Povzroča ga kombinacija stresa zaradi neugodnih okoljskih razmer ter okužb z različnimi povzročitelji bolezni. Če je prizadet samo del krošnje oziroma posamezna veja, to odrežemo in rano zamažemo s cepilno smolo, propadlo drevo pa zamenjamo z novim. In upamo, da bo novo drevo uspevalo bolje (in dlje).

Šarka je virusna bolezen, ki jo povzroča plum pox virus (PPV). Prepoznamo jo po značilnem obročkastem vzorcu na koščicah, plodovi pa so drobni in slabega okusa. Pomembno je redno spremljanje in zatiranje listnih uši, ki so prenašalci bolezni.

Delo in dom, 14. oktober 2009