Hiša z manjšo vinsko kletjo je bila v Jeruzalemu v Prlekiji zgrajena v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ob nakupu je bila v precej slabem stanju, tako da je lastnik razmišljal, ali jo podreti ali obnoviti. Odločil se je, da bo porušil in na novo zgradil tisti del, kjer so bili nekoč hlev za krave in svinjak, drvarnica in »svinjska kuhinja«. Ohranil je enake gabarite, le vsebina v teh prostorih se je spremenila. Tako je hiška dobila kopalnico in stranišče, ki ju prej ni bilo, ter dnevno sobo, »svinjska kuhinja« pa je postala poletna jedilnica oziroma pokrita terasa. Hiša ima dobro mikroklimo, saj je v njej poleti hladno, pozimi pa se hitro segreje.

Za obnovo so najeli lokalne mojstre, ki poznajo takšen tip hiš. Pri tem so se držali načela, da bodo vse, kar je uporabnega, ohranili. V delu, ki so ga zgradili na novo, pa so recimo novi stropi narejeni po zgledu starih. Nekaj oknic z rešetkami in polknice s srčki so še s stare hiše, nekatere je bilo treba nadomestiti z novimi, a tudi te so dali izdelati po modelu starih.

Hiša je po kvadraturi majhna, pravi sogovornik, vendar dovolj velika za dva stanovalca in še kakšne goste na obisku. Vstopi se v majhno predsobo, iz nje pa na eno stran v spalnico s krušno pečjo, potem so tu še jedilnica in majhna kuhinja, soba za goste in kopalnica s straniščem ter dnevna soba s kaminom. Povsem dovolj, pravi gostitelj, glede na to, da tu živijo v glavnem poleti, ko uporabljajo še zunanje prostore, to so dve terasi ter poletni jedilnica in dnevna soba. Lastnik je vse opremil z različnim pohištvom. Nekaj kosov je bilo ohranjenih v hiši, ti so dobili svoje mesto tudi po prenovi. Nekaj pohištva pa je poiskal v starinarnicah. Najbolj sta mu pri srcu star kamin in delovna miza.

Na vrtu je dal lastnik urediti tudi bazen z leseno teraso. Okrog raste bujno cvetoča in dišeča sivka. Družbo ji delajo oljke, fige in ciprese. Dokaj nenavadna izbira za te kraje. A kakor pravi gostitelj, si je želel pričarati sredozemski pridih. In mu je uspelo. »Za Jeruzalem vsi obiskovalci pravijo, da je to slovenska Toskana. Mislim, da imamo še precej več: kraj je pravo klimatsko zdravilišče, akustika je, zlasti ponoči, izjemna, kraj je kot ustvarjen za opazovanje zvezd, od avgusta do oktobra pa imamo poseben koncert, ki ga v Toskani nimajo, to je klepet klopotcev,« opisuje sogovornik življenje v teh krajih.

Kakor še dodaja, si je sprva želel urediti prijetno počitniško hišo, a je sčasoma postala njegov dom. Tu živi, kadar je v Sloveniji, ponavadi od aprila do oktobra. Kaj pa pozimi? Zime so v tem delu precej puste, bivati zaprt v hiši na samem nima pravega smisla, pravi, sam pa si je želel življenja v naravi. To je pripomoglo tudi k odločitvi za ureditev bazena in zunanje terase. Poletja v tem delu Slovenije so vroča, pravi, zato si bivanja brez bazena skoraj ne zna predstavljati. So pa zato toliko bolj prijetne tople poletne noči, ko se da prespati na terasi pod zvezdnatim nebom.