Septembra lani so bile s polic trgovin v Evropski uniji dokončno umaknjene žarnice z žarilno nitko. Katere so prednosti svetlobnih virov, ki so nam na voljo zdaj, v primerjavi s klasičnimi žarnicami?

Na trgu so trije varčni svetlobni viri: žarnice s halogensko tehnologijo, varčne sijalke, ki jim strokovno rečemo kompakt­ne fluorescentne sijalke (CFL), in sveteče diode ali LED. Življenjska doba prvih je približno 2000 ur, medtem ko je življenjska doba žarnic z žarilno nitko 1000 ur. Največja prednost halogenske žarnice v primerjavi s klasično je – poleg dvakrat daljše življenjske dobe – večji izkoristek, pri čemer 42-vatna halogenska žarnica, denimo, sveti enako kot 60-vatna običajna žarnica. Po videzu in obliki se ne razlikuje od klasične, oddaja enako svetlo in čisto svetlobo, takoj ko jo vklopimo, zasveti s polnim svetlobnim tokom, uporabljamo jo lahko v svetilkah s stikalom za zatemnitev. Kompaktne fluorescentne sijalke (CFL) so zelo podobne cevastim fluorescentnim sijalkam, le da je svetilna cev v obliki spirale, da ima večjo površino, po kateri seva svetlobni tok. Njihova življenjska doba je od približno 6000 pa tudi do 15.000 ur. Tretji, najnovejši varčni svetlobni vir pa so sveteče diode, ki v primerjavi z navadno žarnico porabijo tudi do 80 odstotkov manj električne energije, njihova življenjska doba pa je do 50.000 ur. Govorimo o tako imenovanih LED-retrofitih v obliki žarnice, torej o nadomestnih svetlobnih virih, ki imajo pretvornik za prilagoditev napetosti že vgrajen v podnožje.

Izbira varčnih sijalk je velika. Kupimo jih lahko za evro ali pa za deset evrov. Kakšna je razlika med njimi?

Ko govorimo o varčnih sijalkah, vsekakor velja, da dobiš toliko, kolikor plačaš. Če kupiš najcenejšo, dobiš najslabšo različico: dolgo se segreva (do polnega svetlobnega toka bo potrebovala dve do pet minut), večinoma ne oddaja kakovostne svetlobe, zelo je občutljiva na število stikalnih manevrov (vklopi in izklopi), večinoma ne omogoča zatemnjevanja in še bi lahko našteval. Dražje imajo tako imenovani instant start, kar pomeni, da že po nekaj sekundah svetijo s polnim svetlobnim tokom, nekatere je mogoče zatemniti z navadnimi ali posebnimi regulatorji, poleg tega oddajajo veliko boljšo svetlobo oziroma imajo višji indeks barvnega videza, ki nam pove, kako kakovostno vidimo barvo predmeta, ki ga sijalka osvet­ljuje. Višji ko je indeks barvnega videza, bolj realne so barve, ki jih vidimo.

Kaj torej svetujete kupcem?

Vsekakor priporočam nakup sijalke vsaj srednjega, še bolje pa višjega cenovnega razreda. Ko so prišle na trg prve sijalke, so se ljudje pritoževali, da so zanič, da se dolgo segrevajo, za povrhu pa »pregorijo« hitreje kot navadne žarnice. Dejstvo je, da vse našteto velja za najcenejše izdelke, nikakor pa ne za dražje, saj so ti praviloma tudi kakovostnejši.

Kateri svetlobni vir priporočate za prostore, ki jih uporabljamo redko in za kratek čas, denimo za shrambo?

Večina varčnih sijalk je občutljivih na stikalne manevre, torej na število vklopov in izklopov, poleg tega potrebujejo čas, da zasvetijo s polnim svetlobnim tokom. Primerne so za prostore, v katerih bodo prižgane dalj časa, vsaj tri ure nepretrgoma. Tako bodo dočakale obljubljeno življenjsko dobo (tudi do 15.000 ur). Za shrambo, klet in prehodne prostore zato priporočam uporabo halogenskih žarnic. Te se takoj prižgejo in takoj ugasnejo, niso občutljive na stikalne manevre. Vsekakor so primerne so tudi LED-nadomestne žarnice, ki so v zadnjih dveh letih postale cenovno dostopnejše in tudi kakovostnejše.

Na embalaži sijalk piše, da jih ne smemo uporabljati v kombinaciji s senzorji gibanja ali s časovnikom. Kaj torej uporabiti v tem primeru?

Tam, kjer potrebujemo svetlobo hitro in velikokrat, je najbolje uporabiti halogensko žarnico, lahko tudi navadno, če smo si naredili zalogo, preden so šle iz prodaje. Ali pa LED-retrofit. Kot že rečeno, ti svetlobni viri se takoj prižgejo in niso občutljivi na število stikalnih manevrov.

Varčne sijalke in sveteče diode oddajajo različno svetlobo. Kakšna je najprimernejša za dom?

Človeku najbolj prijetna je topla bela svetloba, kakršno oddajajo navadne in halogenske žarnice, s temperaturo približno 2700 kelvinov. Primerljive sijalke oddajajo svetlobo s temperaturo 3000 kelvinov, ki je primerna za vse prostore doma. Tu namreč ne potrebujemo visokih ravni osvetljenosti, izjema sta morda kuhinja in delovni kotiček, za katera lahko (a po mojem mnenju to ni nujno) izberemo tudi sijalke, ki oddajajo nevtralno belo svetlobo s temperaturo 4000 kelvinov. Te so primerne za pisarne, denimo, kjer potrebujemo višje ravni osvetljenosti.

Kako pa topla in hladna svetloba vplivata na naše počutje?

Občutljivost človeškega organizma je odvisna od spektralne sestave same svetlobe. Tako imenovano tretje oko v človeškem organizmu, ki vpliva na tvorbo hormonov, je občutljivo na bolj modro svetlobo, torej tisto, ki ima nižjo valovno dolžino in je bolj hladna. To pomeni, da pred spanjem, ko naj bi se dvignila raven melatonina, spalnega hormona, ne bi smeli uporabljati svetlobe, ki je blizu modrega odtenka. Pred spanjem zato ne bi smeli gledati televizije, sedeti za računalnikom, brskati po telefonu. Za zvečer je, če mene vprašate, najboljša sveča, pa še romantiko dobite zraven. Vse naštete naprave namreč temeljijo na svetečih diodah, večinoma na modri sveteči diodi, in oddajajo hladno belo svetlobo, ki zmanjšuje nastajanje melatonina v organizmu. V pisarnah, denimo, pa za opravljanje dela potrebujemo več energije, zato je uporaba hladne bele svetlobe tam priporočljiva in zaželena (predvsem v dopoldanskem času in po kosilu).

Na katere oznake na embalaži moramo torej biti pozorni?

Na vsaki embalaži najdemo opis barve svetlobe warm white (topla bela svetloba), cold white (hladna bela) in day light (dnevna bela svetloba), številke poleg napisa pa nam povedo, kakšni sta kakovost svetlobe in barvna temperatura. Če je za podatkom o moči sijalke (18 W) napisana številka 830, to pomeni, da je barvna temperatura 3000 kelvinov, torej sijalka oddaja toplo belo svetlobo. Prva številka (8) pa nam pove, da ima sijalka 80-odstotni indeks barvnega videza, torej je to kakovostna sijalka. Preveriti je treba tudi svetlobni tok, ki ga svetlobni vir izseva (v lumnih, lm). Za primerjavo; navadna 100-vatna žarnica ima približno 1300 lumnov. Pomembna podatka pa sta tudi življenjska doba in število vklopov.

Kam z odpadno varčno sijalko?

V varčnih sijalkah je živo srebro, ki je za okolje škodljivo. Medtem ko lahko navadno in halogensko žarnico odvržemo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, saj gre v tem primeru le za kombinacijo stekla in železa, tega z varčno sijalko nikakor ne smemo storiti. Odložimo jo v ustrezen zabojnik, ki ga najdemo v vsaki večji trgovini s sijalkami, od tam pa jih bodo odpeljali v reciklažo, pri čemer je treba poudariti, da je mogoče reciklirati 98 odstotkov varčne sijalke, tudi vse živo srebro. Odpadne varčne sijalke so torej problematične le toliko, kolikor je neodgovoren naš odnos do okolja. Potreben je premik v glavah potrošnikov.

Sveteče diode so še varčnejše kot varčne sijalke, niso občutljive na pogosto prižiganje in ugašanje, imajo daljšo življenjsko dobo, a iz domov še niso izrinile varčnih sijalk. Zakaj?

Največja pomanjkljivost LED-sijalk je še vedno njihova razmeroma visoka cena. Medtem ko kakovostno varčno sijalko dobimo za manj kot deset evrov, je treba za kakovostno LED-sijalko, s katero nadomestimo 60-vatno žarnico, odšteti približno 30 do 50 evrov. Njihova druga pomanjkljivost pa je, da so še vedno precej omejene z moč­jo. Zadnji izdelki imajo moč 12 do 15 vatov, kar je ekvivalent 75- oz. 100-vatni navadni žarnici. Petnajstvatna LED-nadomestna žarnica sicer nadomešča 100-vatno navadno, vendar je zaradi velikosti (13 cm dolžine) prevelika za množično uporabo v obstoječih svetilkah.

Kaj vgradnja svetečih diod pomeni za elektroinštalacije?

Če nameravamo navadne žarnice zamen­jati z nadomestnimi LED-nadomestnimi svetlobnimi viri, ni nobenih težav, saj imajo pretvornik za nižjo napetost vgrajen v podnožje.

Kako izbrati kakovostno LED-sijalko?

Predvsem si jo najprej dobro oglejmo. Če v njeni notranjosti vidimo posamezne čipe oziroma veliko število majhnih svetečih diod, to zagotovo ni dober izdelek. Prvič zato, ker že zunaj ni videti v redu, predvsem pa povzroča veliko bleščanja. Ko bomo pogledali v tak svetlobni vir in nato zamižali, bomo še vedno imeli pred očmi vse pikice, ki smo jih videli z odprtimi očmi; zaradi velike svetlosti posameznega čipa se nam slika dobesedno vtisne v oko, če lahko tako rečem. Pri nakupu nadomestnega svetlobnega vira zato svetujem izbiro takšnega, katerega sveteče dode so zakrite z opalnim steklom, tako da po celotni površini oddaja čim bolj homogeno in prijazno svetlobo. Tudi v tem primeru pa priporočam uporabo tople bele barve (okrog 3000 K).