Pasma je nastala v sedemdesetih letih v Ameriki pod skrbnim očesom priznane kinologinje Francie Stull, ki je v svoji vzrejni vnemi iskala še malo drugačno različico hrtov. Pri selekciji je izhajala iz majhnih dolgodlakih hrtov, ki jih je križala z ruskimi hrti (borzoji) in malimi angleškimi hrti (whippeti). Pasma svilnati hrt se je po letu 1980 osamosvojila in zdaj šteje že približno 500 predstavnikov. V Evropo so prvi prispeli konec devetdesetih let.

Lovci na daljave

Hrti so sicer izjemno stara pasma psov, skozi zgodovino lahko spremljamo njihov razvoj, ki se je začel nekje na Bližnjem vzhodu in se nato v več različicah nadaljeval po svetu. Prepoznamo jih po elegantni postavi, močnem in nekoliko spuščenem prsnem košu, po dolgi, ozki in koničati glavi ter tankem, pod telo zavitem repu. Njihova glavna odlika ostaja od nekdaj ista, in to je hitrost. Prvotno so hrte uporabljali pri lovu, evropska praksa pa je njihovo uporabnost spretno izrabila v športne namene in za hitrostne dirke. Na Arabskem polotoku so jih vzrejali že pred petimi tisočletji, z njimi so hodili v lov na puš­čavske gazele, ki so jih zasledovali in jih taktično izčrpali do onemoglosti. Hrte je izvor iz prostranih sušnih step zaznamoval tudi fizično, saj je zanje značilno, da imajo razmeroma okrnjen voh in zato bolj poudarjen čut vida in sluha. Lovska vnema teh psov je ostalina tradicije, sodobne potrebe pa kličejo po drugih funkcijah in te je zelo dobro prepoznala tudi pionirka pasme Francie Stull.

Adolescenti

Pri svilnatih hrtih imamo resnično opraviti s pasmo v nastajanju, kar ima nekatere prednosti in morda tudi slabosti. Za kinologe je po svoje izziv sprejeti in priznati tako mlado izoblikovano in redko pasmo, ki je hkrati po meri sodobnega človeka in ustreza sodobnim vlogam psa. Lastniki pa te pasemske »adolescence« zagotovo ne občutijo neposredno. Vsak pes je še vedno najprej inteligentna žival s svojimi socialnimi in fiziološkimi potrebami, četudi vse pogosteje gledamo nanje s povsem človeške plati.

Nad gensko dovršenostjo svilnatih hrtov bdijo kinologinja Francie in današnji vzreditelji. Pri razvijanju novih pasemskih lastnosti in vzrediteljski vnemi pa se lahko hitro zgodi križanje psov, ki so si sorodstveno preblizu, kar sčasoma pripelje do telesnih napak in deformacij pasemske linije. Odgovorno vzrejo in navdušenje nad svilnatimi hrti smo spoznali pri edini vzrediteljici te pasme pri nas, Heleni Arh iz Podnarta, ki je bila tudi med glavnimi pobudniki, da je pasma priznana pri Kinološki zvezi Slovenije, da zanjo obstaja nadzorovan rodovnik in da ti psi lahko tekmujejo na razstavah v naši državi.

Nasprotja, ki privlačijo

Svilnati hrti so visoki od 46 do 60 centimetrov, merjeno v vihru, a jih ne glede na to uvrščamo med manjše predstavnike hrtov. Opišemo jih lahko kot kompromis med športniki, družabniki in esteti, razmišlja sogovornica: »Svilnati hrti so zame utelešena atletska lepota, so malo manjši, a čvrsti ter izredno elegantni. Njihove klasične mehke linije in atletsko grajeno telo predstavljajo prave tekače, ki so skriti pod luksuzno, svilnato dlako. Ljubkovalno jih mnogi imenujemo silkiji. Ko jih gledamo s strani, dobimo vtis svojevrstne lepote, združene z izrednimi tekaškimi sposobnostmi. Njihovo telo in dlaka jim omogočata tek in divjanje po različnih terenih in v različnih vremenskih razmerah. Svilnati hrti resnično nimajo težav z vremenom, razgrajajo v snegu, čofotajo po lužah, tekmujejo z vetrom in se radi sončijo. Seveda so radi na sprehodu in radi tečejo tako kot vsi hrti, prav tako pa so to hišni ljubljenčki, ki se radi crkljajo pri svojem lastniku in se mu pridružijo zvečer ob kavču.«

Helena je psičko Coco pripeljala v Slovenijo pred dobrimi desetimi leti, ko se je pri prijateljici iz Nemčije dobesedno zaljubila vanjo. Dogovorili sta se, naj psičko vzame in jo bosta odtlej imeli v solastništvu. V zelo kratkem času se je psička udomačila in postala enakopravni član njihove družine. Helena se spominja, kako je s svojim enkratnim značajem zlahka osvojila vse domače. V trenutku so spoznali, da so to zelo neproblematični psi, in Coco je postala njihova zvesta sprem­ljevalka vsepovsod. Leta 2004 so se odločili, da bi poskušali imeti leglo, nakar je bil svojevrsten podvig najti ustreznega pasemskega samca. Ob pomoči prijateljev iz tujine so psičko uspešno parili s silkijem iz Švedske in tako smo v Sloveniji dobili prvo leglo svilnatih hrtov.

Sogovornica je o njihovem značaju prepričana, da so to psi, ki nas preprosto potegnejo v svoje aktivno življenje, zato nam ob njih ne bo dolgčas, prav tako pa se bomo težko počutili lene in zaležane: »Primerni so za vse, kar diši po aktivnosti, tako za agility kot za dirke in tek čez drn in strn. So torej tipični hrti, hkrati pa potrebujejo malo več stika oziroma bližine lastnika. Svilnati hrti so pasma, ki so v nasprotju z velikimi hrti primernejši tudi za velika urbana naselja, večje družine, otroke, starejše ljudi. So izjemno poslušni in učljivi, lovski nagon ni pretirano izražen. Lastniku sledijo povsod tudi brez povodca in potrebujejo močan stik z ljudmi, zato so primerni predvsem za življenje v stanovanju.« Na kratko, atleti za pred televizor.