Pri psičkah je spolni ciklus vezan na letno sezono. Najpogosteje nastopi pozno poleti in pozno pozimi ali zgodaj spomladi, tako se tudi navidezna brejost pojavlja sezonsko. Razmiki med ciklusi pri psičkah so lahko štiri, šest, vse do 12 mesecev, medtem ko daljši presledek od enega leta ni normalen in lahko pomeni bolezenske spremembe. »Psičke so monoestrične, kar pomeni, da imajo sezonsko en spolni ciklus, kar je unikatno med udomačenimi živalmi. Spolni organi gredo skozi kompleten ciklus, če psička ostane breja ali ne. Vse hormonalne faze se zvrstijo enako v obeh primerih,« razloži veterinar iz Veterinarske bolnice Toplica iz Topolšice in nadaljuje: »Znaki navidezne (lažne) brejosti se pokažejo približno osem tednov (med šestim in dvanajstim) po sproščanju jajčec, ovulaciji, ki nastopi devet do dvanajst dni od začetka pojatve.«

Vpliv hormonov

Sogovornik pojasni, da je navidezna brejost v hormonalni navezi s funkcijo rumenih telesc, ki se oblikujejo na mestih ovulacije jajčec in prevzamejo hormonalne aktivnosti. Ti hormoni vzdržujejo brejost ali pa v višji koncentraciji od pričakovane, fiziološke, privedejo do znakov navidezne brejosti. Lastniki lahko pri psički, pri kateri se je končala pojatev, opazijo povečan apetit, netoleranco do večje aktivnosti, povečano težo ali povečan obseg trebuha, psičke se pogosteje zadržujejo doma in pogosto skrbno izbirajo prostor, kamor nato nosijo svoje igrače ali druge predmete, nemalo jih je že posvojilo druge mladičke, tudi mačje, in sicer zaradi izrazitega materinskega nagona. Mogoči pojavi so večja agresivnost, povečanje seskov in izločanje mleka ter lastno sesanje. Vse to nakazuje na hormonalno motnjo, ki pripelje do zunanjih znakov navidezne brejosti. »Na to hormonalno disfunkcijo ne moremo vnaprej vplivati s prehrano ali s spremembo aktivnosti, lahko pa s hormoni,« pove veterinar.

Navidezna brejost je različno intenzivna, enako velja za njeno trajanje, toda v mesecu ali mesecu in pol znaki spontano prenehajo brez zdravljenja. »Običajno pomoč strokovnjaka ni potrebna, če pa lastnik oziroma skrbnik takšno psičko pripelje na pregled, ne glede na status in simptomatiko veterinar najprej izključi druga mogoča obolenja in nato z nasveti glede prehrane, aktivnosti in motivacije pomaga, da se znaki navidezne brejosti skrajšajo in omilijo. Izjemoma se odločimo za terapijo, in sicer v primerih, ko so seski zelo povečani in obstaja nevarnost poškodbe, tudi vnetij ali da bi ostali tako povečani. Z zdravili lahko zdravimo na različne načine. Lahko uporabimo hormone ali pomirjevala in kombinacijo obojega ter nasprotnike prolaktina, hormona, ki je odgovoren za povečanje mlečnih žlez in izločanje mleka.

Pri psičkah, pri katerih se navidezna brejost pojavi že pri prvi pojatvi (pri 17,5 odstotka vse populacije), lahko sledi tudi pri vsaki naslednji. Pri drugih se pojavi šele po nekaj pojatvah (pri sedmih odstotkih ne pred dopolnjenim četrtim letom) in ni nujno, da se bo pozneje pri vsakem naslednjem ciklusu. Podatki še kažejo, da se pri 87 odstotkih psičk, ki niso sterilizirane, pojavi dvakrat ali večkrat v življenju.

Kako pomagati?

Skrbniki lahko svojim pasjim ljubljenkam pomagajo in jim olajšajo psihično in fizično naporne dneve. Z zmanjšanjem količine hrane, siromašnejšo, se pravi manj energetsko in manj beljakovinsko hrano, s povečano aktivnostjo in motivacijo ter zaščito pred sesanjem lahko namreč omilijo in skrajšajo navidezno brejost. Sogovornik med drugim poudari, da morajo skrbniki pri psički preprečiti lastno sesanje, najpreprosteje z zaščit­nim ovratnikom.

Veterinar Milan Matko je še izrazil zadovoljstvo, da je navidezne brejosti vse manj, saj je velik delež psic steriliziran, s čimer se prenehajo tudi vsi hormonalni tokovi, ki lahko povzročijo to težavo.