»Pomembni sta tudi velikost živali in dolžina dlake, saj bo manjše pse in mačke, ki jim sneg sega do ramen ali še više, zazeblo veliko prej kot denimo velikega in dolgodlakega psa (novofundlandca, sibirskega huskyja, malamuta, kraškega ovčarja …). Zelo občut_ljive na mraz so tudi bolne živali, ki imajo zaradi nekaterih bolezni (na primer bolezni srca in ledvic) prizadeto zmožnost uravnavanja telesne temperature,« je pojasnila Ana Hudobivnik, dr. vet. med., iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Pes v pesjaku

Sogovornica pravi, da moramo živali, ki biva zunaj, zagotoviti dobro izolirano kočo, ki pa ne sme biti prevelika, saj bi se toplota v njej porazgubila. Pomembna je tudi izolacija tal, na vhodu v uto pa lahko namestimo še zaščitno zaveso. V zimskem času je pomembna tudi prehrana, saj se veliko energije porabi za ogrevanje telesa, zato je treba poskrbeti za bolj izdatno in kalorično hrano. Žival mora imeti vseskozi na voljo svežo vodo. Veterinarka še doda, da so mačke izredno iznajdljive pri iskanju toplega zavetja in si ga velikokrat najdejo na toplem avtomobilskem motorju. Zato, če je le mogoče, preden zaženemo motor avtomobila, preverimo, da mačke ni pod pokrovom motorja.

Pes, naš sostanovalec

Živali, ki večinoma živijo v stanovanju, so še posebno občutljive na temperaturne spremembe, zato se pogosteje slabo počutijo in tudi prej zbolijo kot pri živali, ki bivajo zunaj. Pri njih moramo biti pozorni na znake nelagodja zaradi mraza, kot so nestrpnost, cviljenje, drhtenje, zato so zanje primerni krajši sprehodi. Na vprašanje, ali mu lahko škodujemo, če psa pogosto prestavljamo iz hladnega zunanjega okolja v topel, ogret prostor in obratno, sogovornica odgovarja: »Psi in mačke načeloma bolje prenašajo nizke temperature kot poletno vročino, vendar so tudi živali lahko občutljive na nizke temperature, predvsem tiste, ki stalno bivajo v stanovanju. Psi s krajšo dlako ali brez podlanke ter bolne živali nimajo ustrezne termoregulacije in so zato bolj občutljivi za nizke temperature in temperaturna nihanja. To je precej odvisno tudi od tega, ali se žival zunaj aktivno giblje (na sprehodu) ali miruje na mrazu. Če žival dolgo leži v odprtem pesjaku, je lahko izredno nevarno, saj se začne ohlajati, kar lahko pri nizki temperaturi vodi v podhladitev.«

Za sesalce je sicer značilna stalna telesna temperatura, zato se lahko prilagodijo tudi nizkim ali visokim temperaturam, saj poseben predel možganov (hipotalamus) nadzira telesno temperaturo in jo uravnava z zviševanjem ali nižanjem celične presnove, širjenjem ali oženjem krvnih žil, ki prenašajo toploto iz notranjosti telesa proti površini. Kako nizka temperatura je že lahko nevarna, je težko reči, saj k podhladitvi pripomore več dejavnikov (zdravstveno stanje živali, starost, dolžina dlake, podlanka), vendar nobeni temperaturni ekstremi niso priporočljivi. Lastnik mora biti v dneh, ko se ohladi pod ledišče, še bolj pozoren na znake nelagodja, denimo, nestrpnost, cviljenje, drhtenje, hladne okončine, modrikast jezik. Tiste živali, ki imajo slabšo odpornost, lahko pozimi razvijejo blažji prehlad, bronhitis ali hujše obolenje dihal, na primer pljučnico (virusno ali bakterijsko), pogostejša so tudi obolenja sečil, kot sta vnet_je mehurja ali obolenje ledvic, medtem ko so pri starejših pogostejša obolenja srca in ožilja. Nekoliko pogostejša so tudi virozna obolenja prebavnega trakta.

Živali, ki živijo skupaj z nami v stanovanju, imajo lahko tako kot ljudje v kurilni sezoni težave zaradi suhega zraka, ki kožo izsuši, pojavi se lahko prhljaj. »Bivalne razmere lahko nekoliko prilagodimo. Če je zrak zelo suh, je dobro namestiti vlažilnik zraka. Težave s prhljajem pa lastniki lahko rešujejo s ustrez­nimi dermatološkimi šamponi ter prehranskimi dodatki (na primer omega- 3, omega-6 maščobnimi kislinami), ki izboljšajo kakovost kože in dlake. Če je odpornost živali slabša, ji je priporočljivo dajati tudi vitamine.« Psom, ki živijo zunaj, je dobro namestiti toplotno izolirano uto, kjer si lahko poiščejo zavetje. Pesjak je treba zavarovati pred vetrom in predvsem vlago.

Neprijetna sol

V zimskem času je velika težava tudi sol, ki se uporablja za posipanje cest. Sol ne draži le blazinic, ampak lahko povzroča prebavne motnje, če jo naš ljubljenček zaužije. »Lastnikom priporočamo, da po vsakem sprehodu odstranijo sol in umazanijo s tačk. Uporabijo naj mokro krpo ali tačke preprosto umijejo. Lahko pa tačke pred sprehodom namažejo s posebnimi zaščitnimi mazili. Za dolgodlake živali so nadležne tudi snežne kepice, ki se jim naredijo med prsti ali po trebuhu. Kepice med prsti pogosto povzročajo bolečino, zato jih med sprehodom sproti odstranjujemo. Te nevšečnosti lahko preprečimo tako, da živalim postrižemo dlako med prsti ali pa jim nadenemo posebna obuvala. Za pse, ki nimajo primernega kožuha ali so večino dneva notri, je priporočljivo za hladnejše dni v trgovini za male živali kupiti primerna oblačila. Nega kože in dlake je tako kot poleti potrebna tudi v hladnejših zimskih mesecih,« je še poudarila Hudobivnikova.