Evrazijec je srednje velik pes, s pokončnima trikotnima uhljema, temnimi, srednje velikimi očmi, razmeroma debelim in odlakanim repom, ki je dvignjen čez hrbtno linijo. Večina predstavnikov pasme ima vijoličast jezik. Samčki merijo v višino od 52 do 60 centimetrov in tehtajo od 23 do 33 kilogramov, medtem ko so psičke manjše in tudi lažje. Po vsem telesu imajo zelo gosto podlanko, krovna dlaka pa je srednje dolga in priležena. Dovoljene so različne barve kožuha, prepovedani ste le bela in jetrna. »Če si želimo lepega in negovanega psa, ga moramo redno krtačiti. Mladiče češemo vsak dan zvečer, ko so že utrujeni, a ne toliko zaradi same nege, temveč da se na to postopoma navadijo. Odrasle pse lahko krtačimo enkrat na teden, le v času menjavanja dlake ali v slabih vremenskih razmerah (deževje, blato …) jih je treba urediti večkrat. Priporočljivo je tudi, da jih trikrat ali štirikrat na leto skopamo, nekateri jih tudi manj pogosto,« pojasni Dragica Šuštar iz psarne Pečnikova, ki je njihova dobra poznavalka, saj živi s predstavniki te simpatične pasme že vrsto let. Še vedno se dobro spominja trenutka, ko je evrazijca prvič videla v živo v Grosupljem na državni razstavi psov. V hipu jo je očaral in ob pomoči prijateljev ji je kmalu uspelo navezati stik z vzrediteljico iz Avstrije, od koder je decembra 1998 prišel v Slovenijo prvi evrazijec – samček Chakan. Trenutno imajo v njihovi psarni pet psov. Dvanajstletno Arabello, ki je imela pred desetimi leti prvo leglo evrazijcev v Sloveniji (s kar trinajstimi mladiči), njeno devetletno hčer Brino, triletno Haiti, petlet­nega Erika in osemletno Cassie.

Ne marajo samote

Evrazijci so po značaju zelo mirni, samozavest­ni psi, tihi in prijazni, zvesti svoji družini, zato se ne počutijo dobro, če jih dalj časa puščamo same. Do tujcev so zadržani, vendar nikoli agresivni. »Evrazijec ni dober čuvaj, je pa zelo pozoren na okolico in na vsako novo stvar opozori z laježem. Toda kot smo si po značaju in obnašanju različni ljud­je, se razlikujejo tudi evrazijci. Nekateri na primer laže sklepajo prijateljstva z drugimi živalmi, nekateri teže. Nekateri bivajo z mačkami, kravami, konji, imajo veliko pasjih prijateljev, drugi so bolj dominantni, samosvoji in zadržani.«

Vsestranski in prilagodljivi

Psi te pasme se zelo dobro prilagodijo razmeram v družini, saj znajo uživati, če morajo ležati na sedežni garnituri, prav tako pa so srečni, če skupaj z lastnikom osvojijo kakšen hrib. »Kdorkoli se bo odločil za evrazijca – pa naj bo izkušen ali neizkušen lastnik –, mora vedeti, da je to pes, ki zna razmišljati s svojo glavo in temu primerno mora biti tudi njegovo šolanje. Zelo pomembna je že socializacija mladiča, ki ga je med odraščanjem priporoč­ljivo vpisati v dobro pasjo šolo. Ne smemo pozabiti, da je vsak pes učljiv, če je učljiv in vztrajen tudi njegov skrbnik. Pasja šola je namreč učenje skrbnika psa,« polaga na srce sogovornica in nadaljuje: »Ker so evrazijci srednje težki psi, se lahko preizkušajo v vseh kinoloških disciplinah. Da je pasma med drugim značajsko primerna za terapijo s pomočjo psov, sta dokazala naša Erik in Haiti, ki sodelujeta pri društvu Tačke pomagačke. Osrečila sta že mnoge v bolnišnicah, domovih za ostarele, vrtcih, različnih zavodih ... Ko za nagrado za svoje delo dobimo nasmehe ljudi, ki smo jih obiskali, je to neprecenljiv, nepozaben občutek. Težko ga je opisati.«

Sogovornica še opozarja, da mora biti vsak nakup psa, ne le evrazijca, dobro premišljen in da morajo vsi družinski člani razumeti, da jim bo štirinožni prijatelj delal družbo vrsto let. »Bodoči skrbniki se morajo zavedati tudi, da je pes velika odgovornost, da ga ne morejo pustiti ves dan samega, da potrebuje šolanje, dosledne ukaze. Potem ni težav,« je prepričana Dragica, ki prizna, da so njeni kužki v njenem življenju nepogrešljivi.