Meta soustvarja oddajo Turbulenca, medtem ko ima Robert veliko dela na 1. programu Radia Slovenije. »Obveznosti je precej, a ravno zato poskušava vsako prosto minuto izrabiti za to, da sva čim več z Ajo,« pojasni Robert, ki se še vedno rad razgovori tudi o njuni prejšnji psički. Kar dvanajst let je bila z njima irska setrka Ira, vendar so jo že nekaj časa pestile starostne težave. Z veliko žalostjo so se morali posloviti, a spomini ostajajo …

Naključje je kmalu potem naneslo, da sta Meta in Robert izvedela za leglo irskih set­rov vzrediteljice Špele Sušnik z Visokega pri Kranju. Ko je bila Aja stara devet tednov, se je začela njihova zgodba. »Življenja si brez psa tako in tako nisva znala predstavljati. Ko sva zagledala pasjo kepico v leglu, ki je bila tako zelo samozavestna in prisrčna, naju je takoj očarala. Rdečka, kakor smo jo takrat poimenovali zaradi rdeče ovratnice, je pritekla k nama in naju z zanimanjem začela spoznavati. Takoj smo se ujeli!« z nasmehom pove Meta in prizna, da se jima je že globoko zasidrala v srce. »Pravijo, da ko se enkrat navadiš na pasmo, ji ostaneš zvest. Irski setri naju navdušujejo s svojo energijo, igrivostjo, inteligenco, pa tudi s trmo in nagajivostjo. Vse skupaj je za lastnike vedno znova izziv.« Ker je Aja stara šele sedem mesecev, jo še težko primerjata z Iro. Morda je le bolj družabna, saj se neizmerno rada druži s pasjimi vrstniki. Vsaj za zdaj je tudi večja »kleptomanka« in ni tako navdušena nad vožnjo, kot je bila prva kosmatinka. »Drugače pa je Aja tipičen seter, prav tako, kot je bila Ira,« sta prepričana sogovornika.

Aja je zelo hitro osvojila prostor, ki sta ji ga skrbnika namenila, pa tudi v vseh drugih sobah se je takoj dobro znašla, še posebno se ji je priljubil kavč. Ker so bili sprehodi z Iro zaradi njene starosti krajši, je zdaj pri Meti in Robertu spet vse drugače. Odpravijo se na dolge potepe, zunaj so večkrat na dan, spet hodijo v pasjo šolo ... Velikokrat gresta z njo v mesto, da se navadi na vse moteče dejavnike, z njo obiskujeta prijatelje, pri vzgoji pomaga tudi obisk pasje šole, kjer se med drugim učijo doslednosti. Zavedata se namreč, da ji je treba postavljati meje in natančno določiti, kaj sme in česa ne. Nekaterih stvari zato ne dovolita – na primer skakanja po ljudeh, hranjenja pri mizi in podobno. »Z njo nama ni nikoli dolgčas. Čeprav je Aja zelo aktivna in inovativna, še ni naredila nobene škode. No, če ne štejeva kakšnega raztrganega časopisa, razbitega krožnika in steklenice ...« se zasmeji Robert, a prizna, da ji kljub navihanosti gibanja ne omejujeta. Le ko sta v službi, je Aja zaradi svoje varnosti v prostornem boksu. V njem se dobro počuti in se vanj umakne tudi, kadar hoče imeti svoj mir. Ker ima psička veliko energije, jo mora nekako porabiti. Skrbnika ji zato omogočata različne aktivnosti, se z njo intenzivno igrata, učita jo pasjih trikov in podobno, saj sta prepričana, da je le to pravi recept za mlado irsko setrko. Letos sta se z njo odpravila na morje in so maksimalno uživali. Psička se namreč ni mogla upreti čofotanju v morju in igranju z valovi, le plavanje ji še ni bilo v največje veselje. Raje je spoznavala nove ljudi in iskala pasje prijatelje za igro.

Roberta in Meto, ki jima družba psa pomeni način življenja, kosmatinka zna očarati s svojo odločnostjo, igrivostjo, samozavestjo, energijo in zvedavostjo. Negativnih lastnosti pri njej še nista opazila, ju pa včasih preizkuša z uveljavljanjem svoje volje. Dokazala jima je že, da zna dobro lajati, saj glasno pozdravi goste, ki pridejo k hiši, laja tudi na stvari, ki jih ne vidi dobro in se jih zato boji, z oglašanjem pa ju tudi opozori, da je čas za opravljanje potrebe. Sogovornika, ki sta spoznala že ogromno zgodb o ljudeh in njihovih živalcah, menita, da so na srečo Slovenci čedalje bolj odgovorni in da je iz leto v leto bolje, saj ne opažata več toliko nevzgojenih psov, zanemarjanja, pretiranega razvajanja in drugega. Na žalost pa še vedno naletita na koga, ki se ne zaveda obveznosti, ki jih s sabo prinaša skrb za ljubljenčka, in le stežka razumeta, zakaj se nekateri sploh odločijo za žival, če ji ne znajo, nočejo ali ne morejo zadovoljiti vsaj osnovnih potreb za dostojno življenje.