»Kuža je zdaj star dve leti, rojstni dan ima 20. avgusta, tri dni pred menoj,« pojasni Alenka. Zanj je želela malce drugačno, navihano ime po filmskem junaku. Prijateljica ji je predlagala, da bi ga klicala Al Capone, a je to za psa predolgo, zato se je skrbnica odločila, da bo Bond. »Kot James Bond,« se nasmehne in se spomni dne, ko je odšla ponj v Medvode. »K meni je prišel nekega temačnega oktobrskega večera. Iz Maribora sem šla ponj, kljub temu da sem imela povišano temperaturo, 38 stopinj. Od tistega večera sva najboljša prijatelja!«

Iz legla so ji ga pravzaprav kar dodelili, saj sta od mladičkov ostala le še dva. »Imela sta predolg gobček glede na pasemski standard. A to me niti najmanj ne moti! Zame je Bond najlepši! Ko me je zaslišal, je takoj pritekel k meni in v trenutku sva se ujela.« Alenka iskreno pohvali njegovo vzorno vedenje, s katerim se ji je prikupil že na samem začetku. »Ne da bi ga pretirano hvalila, vendar res ni bilo težav z lulanjem po stanovanju, jokan­jem, cviljenjem ... V dveh tednih sva se vse zmenila in naučila, vse morebitne spodrsljaje pa sem mu brez težav oprostila, saj je bil še 'dojenček'. Ker je izredno pameten in učljiv kužek, sva hitro vzpostavila hišni red.« Zdaj uboga že na precej ukazov in s skrbnico se zelo hitro razumeta ter odpravita morebitna nesoglasja.

Bond ve, kaj je to pravilno nastavljen glas

Pevka pravi, da njen Bond vse ve, le govoriti ne zna. Kadar ga je treba o čem prepričati, si pomaga z žogico, na katero se izjemno hitro odzove. Nikoli se je ne naveliča in nekoč mu jo je Alenka metala brez premora več kot tri ure in nazadnje prej obupala sama. »Za žogico bi še dušo prodal!« je prepričana. »Motiviram ga lahko prav tako z briketi, posušenimi puranjimi kockami, nor je na salamo poli,« še doda. Ker pa ima kuža alergijo, skrbnica vedno pazi, kaj mu da za pod zob. Obvezno se mora namreč izogibati svinjini in pretiranim količinam ogljikovih hidratov, saj se mu sicer lahko pojavi vnetje oči ali ušes.

Drugače je Bond zdrav, aktiven, radoveden, navihan kosmatinec, ki je vedno pripravljen za akcijo. S skrbnico je navajen iti povsod, saj je zelo družaben, priden, ubogljiv, tako da ni z njim ni nobenih težav. »Bil je že pri Mariu v studiu, v oddaji Spet doma, in se je pred kamerami vedel kot profesionalec,« ga še enkrat pohvali Alenka, ki prizna, da jo štirinožec velikokrat spremlja tudi na urah petja – kadar uči in kadar sama vadi. »Zanimivo je, da zelo rad 'poje' z mano, zavija kot volk. Če pa kdo izredno dobro poje in se začne tudi Bond oglašati, to pomeni, da ima učenec pravilno nastavljen glas.«

Lulajoči indikator

Kuža ima veliko srce, kar je razlog, da ima rad vsakogar, ki se mu približa. Sprejme ga z mahajočim repom in zato se njegova skrbnica upravičeno boji, da bi bil verjetno vesel tudi vlomilcev … Po značaju pa ni le prisrčen, ljubezniv, prijazen in neskončno družaben, saj zna še kako pokazati tudi svojo dominanco oziroma prevlado, če je potrebno. Ljubosumen ni preveč, je pa precej zaščitniški. »Pokaže, da sem njegova in da nima nihče kaj iskati pri meni, če mu jaz tega ne dovolim. Zameri pa, če ga kdaj ne vzamem s sabo. Takrat ne vem, komu se bolj trga srce, meni ali njemu. Zanimivo je tudi, da se včasih protestno polula sredi moje delovne sobe, če mu kdo, s komer se družim, ni všeč. Pravzaprav je pravi indikator, kateri človek je v redu in kateri ni. Še vedno se je pokazalo, da je imel prav.« Ampak Bond se večinoma dobro počuti v vsakršni družbi, ne le človeški, tudi pasji. Rad pridobiva nove kolege, se z njimi igra in nori, težave s sklepanjem prijateljstva ima le s kokošmi in mačkami. »Ne morem in ne morem ga odvaditi, da ne bi tekel za njimi. Sva pa tudi midva v hribih skupaj tekla pred čredo krav, ker je lajal nanje in jih tako razjezil, da so se pognale proti nama.«

Ne prvi ne zadnji

Bond ni prvi, morda tudi ne zadnji Alenkin ljubljenček. V preteklosti je imela že kodra, psičko z imenom Candy, ki je odšla v večna lovišča pri 16 letih. »Počakala je, da sem diplomirala, prišla domov iz Salzburga, nasled­nji dan pa je umrla. Še danes me stisne v grlu, ko se spomnim na to. Vmes sem imela še ribe, in sicer čistilce, ki sem jih poimenovala Mujo in Haso, Cvetka, Jure, Nemo in Top lista nadrealista, ko sem bila majhna, pa so mi družbo delali mačke in zajčki. S prejšnjim fantom sva imela kužka, ki ga je, ko sva se razšla, vzel on, zdaj imam Bonda. On je moj prijatelj. Je moja ljubezen, dokler naju smrt ne loči. Brezpogojna, iskrena …«