Kljub temu, da so cene nepremičnin v Sloveniji še vedno previsoke, kar ugotavlja tudi Evropska komisija, do večjega znižanja cen nepremičnin ni prišlo in tudi do večjega zmanjšanja dejavnosti trga ne, so zapisali na geodetski upravi, kjer ocenjujejo, da so cene glede na kupno moč previsoke.

Cene rabljenih stanovanj so se lani realno znižale za 3,3 odstotka, cene hiš za tri odstotke, pisarn za 1,7 odstotka, lokalov za 0,4 odstotka, zemljišč za gradnjo pa za 4,5 odstotka.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je znašala 1730 evrov za kvadratni meter, kar je dva odstotka manj kot predlani. V Ljubljani se je zvišala za dva odstotka na 2500 evrov, v Mariboru je padla za dva odstotka na 1200 evrov, v Celju je padla za dva odstotka na 1250 evrov, v Kranju je ostala pri 1800 evrih, v Kopru pa se je znižala za odstotek na 2410 evrov.

Cene stanovanjskih in poslovnih nepremičnin so realno padle že tretje leto zapored. Cene stanovanjskih nepremičnin so se po večjem padcu v letu 2009 še naprej postopoma zniževale, a ne tako hitro, kot je bilo glede na krizne razmere pričakovati, pravijo na Gursu.

Cene zemljišč za gradnjo so lani padle celo bolj kot v kriznem letu 2009, in sicer po oceni Gursa predvsem zaradi poglobitve krize v gradbeništvu in manjšega povpraševanja po zemljiščih za večje projekte.

Razloge, da cene nepremičnin v Sloveniji v zadnjem obdobju niso padle bolj, Gurs vidi v primarnem trgu, ki da narekuje tudi ponudbo in povpraševanje na sekundarnem in najemniškem trgu. V prvi vrsti je bil vzrok na strani velikih investitorjev, večinoma velikih gradbincev, ki so krizo podcenili in se niso spustili v cenovno konkurenco pri razprodaji zalog stanovanj. Sledile so finančne težave in propad velike večine podjetij, ki so nastopala kot investitorji. Banke, ki so imele terjatve zavarovane s hipotekami na stanovanja, niso bile zainteresirane za znižanje cen stanovanj, kar je tudi glavni razlog, da do večjih razprodaj v zadnjih letih zgrajenih stanovanj še ni prišlo, ocenjuje Gurs.

Promet s stanovanjskimi nepremičninami je bil lani za okoli tri odstotke nižji kot predlani, pri čemer pa se je promet s hišami nekoliko povišal. Prodanih je bilo nekaj manj kot 7000 stanovanj in nekaj več kot 3600 hiš.

Gurs ugotavlja, da se je po krizi nepremičninskega trga vzpostavil vzorec, po katerem promet s stanovanji z majhnim zamikom sledi cenam - ko te zanihajo navzdol, začne promet naraščati in obratno. Časi prodaje so še vedno razmeroma dolgi, kar da kaže na to, da so kupci pripravljeni čakati, dokler prodajalci ne spustijo cene.

Skupno število evidentiranih prodaj hiš in stanovanj je bilo lani za 35 odstotkov višje kot leta 2009, ko je bila kriza slovenskega nepremičninskega trga največja, po drugi strani pa še vedno za 37 odstotkov nižje kot v rekordnem letu 2007.

Največji padec prometa, za 14 odstotkov, so lani beležili pri zemljiščih za gradnjo stavb, promet s poslovnimi nepremičninami pa je upadel za 10 odstotkov. Po drugi strani je krepko poraslo število prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč, in sicer kmetijskih za 19 odstotkov, gozdnih pa za 37 odstotkov.

Ponudbo na trgu je zaznamovalo slabšanje investicijskega okolja, nadaljeval se je val prisilnih poravnav in stečajev podjetij, ki so bila v preteklosti investitorji v večje nepremičninske projekte. Površina stanovanjskih stavb v izdanih gradbenih dovoljenjih se je glede na leto 2010 znižala za skoraj 30 odstotkov.

Na trgu je bilo v začetku letošnjega leta okoli 4000 neprodanih stanovanj, ki so bila zgrajena v obdobju od 2009 naprej, ocenjuje Gurs, to pa je precej, glede na to, da v bilo leta 2010 zgrajenih le 6000 novih stanovanj. Gurs meni, da so številke o neprodanih novozgrajenih stanovanjih, ki se pojavljajo v javnosti, močno pretirane.

Zaloge novogradenj se zaradi manjšega priliva sicer počasi zmanjšujejo, glavni razlog za slabo prodajo novogradenj pa po oceni Gursa ostajajo previsoke cene. Po podatkih Gursa je bila povprečna ponudbena cena novega stanovanja v Ljubljani, ki je najdražja, 3700 evrov za kvadratni meter, rabljenega stanovanja pa 2400 evrov, medtem ko je bilo to razmerje na ravni države 2650 proti 1650 evrov.