Na prihranke z režimom nočnega zniževanja temperature ogrevalnega medija vpliva vrsta pogojev. Popolna prekinitev ogrevanja oziroma delovanja kotla v nočnem času bi bila gotovo najbolj varčna rešitev in prihranki bi bili največji. Ker bi v slabo toplotno izoliranih stavbah masivne gradnje s takim načinom delovanja kotla stavbo močno podhladili, bi potrebovali daljšo dobo ponovnega ogrevanja stavbe, da bi ponovno dosegli zadovoljivo raven toplotnega ugodja. Količino toplote, ki jo stavba zaradi toplotnih izgub izgubi v nočnem času, moramo ponovno dovesti ob ponovnem zagonu ogrevanja. Zaradi tega mora biti toplotna moč kotla povečana, da je čas ponovnega segrevanja stavbe ustrezno kratek. Predimenzionirana kurilna naprava pa ima večje toplotne izgube in slabše letne izkoristke sistema ogrevanja. Zato izključevanje kotla v masivnih in slabo toplotno izoliranih stavbah ni smiselno. Primernejša rešitev je uporaba take regulacije, ki zniža temperaturo ogrevalnega medija v nočnem času oziroma v obdobju, ko stavbe ne uporabljamo. Če upoštevamo, da je čas nočnega zniževanja temperature ogrevalnega medija 8 ur, je lahko znižanje temperature zraka v ogrevanih prostorih zaa 3 do 5 °C. Pri tem se mnenja stroke razhajajo o velikosti prihranka in večina meni, da se prihranki v takih stavbah gibljejo med 3 in 5 odstotki. Pri tem pa ne smemo dovoliti, da bi se temperatura v prostorih znižala pod 17°C, saj se lahko na ohlajenih površinah, še posebej na mestih kjer so toplotni mostovi, pojavi kondenzacija vlage in s tem poveča nevarnost nastanka plesni.

Drugače pa se obnašajo stavbe, ki so dobro toplotno izolirane lahke gradnje (montažne, nizkoenergijske), kjer so toplotne izgube v okolico majhne. V tem primeru je popolna izključitev delovanja ogrevalnega sistema bolj smiselna. Pri tem se pokažejo prihranki elektrike za pogon obtočne črpalke, medtem ko so prihranki ogrevalnega sistema manjši, ker so tudi izgube v okolico manjše.

Kotla pa ne smemo popolnoma izključiti tam, kjer obstaja nevarnost zamrzovanja instalacije ogrevanja. Ponovni zagon ogrevanja je hitrejši, saj se obodne površine prostorov ne podhladijo v taki meri kot pri slabo toplotno izoliranih stavbah, zato zadostuje, da ogrevanje zaženemo nekoliko pred ponovno uporabo prostor oziroma stavbe.

Podobno velja tudi za posamezne prostore, če so ogrevala v njih opremljena s termostatskimi ventili, s katerimi želimo uravnavati temperaturo v posameznih prostorih v nočnem delovanju oziroma če smo dalj časa odsotni. Še posebej moramo biti pozorni na nevarnost zamrzovanja.

Podrobnejše odgovore na vaša vprašanja najdete v strokovnem prispevku na internetni strani energetsko svetovalne mreže Ensvet:
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT224.htm

Odgovarja: Matjaž Malovrh

neodvisni energetski svetovalec