Vlaga in plesen sta lahko posledica bodisi napak, storjenih pri gradnji objekta, bodisi neustreznega prezračevanja prostora, pravi Damjan Bahč, energetski svetovalec v podjetju Mik. Težavo je mogoče odpraviti, ustrezen način sanacije pa lahko po temeljitem pregledu objekta priporoči strokovnjak. »Če je nastanek vlage posledica kopičenja odvečne vlage v prostoru zaradi neustreznega prezračevanja, lahko težave rešite že z zagotavljanjem ustrezne temperature ter redne in nadzorovane izmenjave zraka v prostoru, tudi ko so okna zaprta. Če namreč odvečne vlage ne odstranimo iz prostora in jo absorbirajo stene, se na njih prej ali slej pojavi plesen,« pravi Bahč in bralki svetuje, da omaro nekoliko odmakne od stene, s čimer bo zagotovljeno kroženje zraka med steno in omaro, to pa bo preprečilo prehod plesni s stene na omaro, saj plesen ne nastaja v omari, temveč na steni.

Kondenzacija vodne pare se lahko pojavi tudi na mestih toplotnih mostov. »V tem primeru gre za bolj kompleksno reševanje težav, saj je potrebna energijska sanacija zunan­jega ovoja stavbe oziroma vgrajenega stavbnega pohištva,« pravi Bahč. Bralki svetuje, da se oglasi v njihovi Energetski kliniki, v okviru katere Mikovi strokovnjaki na podlagi opravljene analize objekta in energetskih posnetkov (termovizije) pripravijo konkretne rešitve za učinkovito sanacijo stavbe.

Da si objekt ogleda strokovnjak, toplo priporoča tudi Miloš Senica iz podjetja Ravago, saj je ustrezen način sanacije mogoče predlagati le po natančnem pregledu objekta. Bralki poleg rednega in zadostnega zračenja predlaga čimprejšnjo energijsko sanacijo. »Če gradbeni posegi na ovoju stavbe niso izvedljivi, lahko problem kondenzacije vlage in s tem zidne plesni učinkovito rešimo s klimatskimi sanacijskimi ploščami na osnovi kalcijevega silikata. Gre za izvedbo minimalne notranje izolacije sten, ki se opravi preprosto in hitro (celoten postopek zaradi sušenja lepil in izravnalnih mas traja približno dva dni), zagotavlja pa ugodno klimo v stanovanju. Plošče so namenjene za izolacijo sten, obokov in stropov, kjer nastaja kondenzacija vlage (bodisi zaradi toplotnih mostov oziroma slabe izolacije bodisi zaradi konstrukcijskih napak) ali pojav kapilarnega vleka vlage,« svetuje Senica. Poudari pa, da z omenjenimi ploščami problema ne odpravimo, ampak ga le zajezimo – plošče namreč zaradi svojih lastnosti zagotavljajo dodatno izolacijo mest, na katerih nastajajo toplotni mostovi, s čimer te omilijo in preprečujejo razvoj zidne plesni. Plošče so po njegovih besedah uporabne tudi za sanacijo notranjih sten, poškodovanih zaradi kapilarne vlage: »Odvečna vlaga se odvaja v plošče, iz njih pa se ob primernih razmerah (nizka relativna zračna vlaga v prostoru, to je poleti ob suhih dnevih in pozimi ob lepih jasnih dnevih ter zaradi kurjenja) oddaja v prostor. Plošče so zelo vlagovpojne, zato se vlaga vedno skladišči v sredici, medtem ko je površina suha.« Sogovornik še priporoča, da je treba plošče položiti najmanj 20 centimetrov više ali niže od mesta, kjer se kažejo posledice kapilarne vlage ali kondenzacije vlage in zidna plesen.

Odgovarja: predstavnika podjetij Mik Celje in Ravago