Razlog, da se vam je pojavila plesen v omari, je verjetno v tem, da vaše stanovanje po prenovi ni nenehno ogrevano in ni dobro prezračeno. Pravilno prezračevanje pomeni trikrat ali štirikrat na dan za pet minut z na stežaj odprtimi okni. V omaro pa ne smete dajati vlažnih oblek, temveč samo dobro posušene. Odstraniti morate tudi vse vire vlage, kot so lončnice, ki lahko oddajajo tudi po 25 gramov vode na uro, akvarij in podobno. Pozimi morate ogrevati stanovanje ves dan. Vsaka dodatna stopinja Celzija zniža delež relativne vlage v prostoru za 2,5 odstotka. Včasih se je zaradi slabšega tesnjenja oken v stanovanju zamenjalo več zraka. Če ste dobro izolirali stene in vgradili okna oziroma balkonska vrata, ki zelo dobro tesnijo, morate sami poskrbeti za prezračevanje. »Če je nastanek vlage posledica kopičenja odvečne vlage v prostoru zaradi neustreznega prezračevanja, lahko težave rešite že z zagotavljanjem ustrezne temperature ter redne in nadzorovane izmenjave zraka v prostoru, tudi ko so okna zaprta. Če namreč odvečne vlage ne odstranimo iz prostora in jo absorbirajo stene, se na njih prej ali slej pojavi plesen,« je za Delo in dom pojasnil energetski svetovalec v podjetju Mik Damjan Bahč, ki še svetuje, da odmaknete omaro nekoliko stran od stene in s tem zagotovite kroženje zraka med steno in omaro, saj bo to preprečilo prehod plesni s stene na omaro. Plesen namreč ne nastaja v omari, temveč na steni. Glede na to, da omara stoji ob balkonskih vratih, je plesen lahko posledica toplotnega mostu. »V tem primeru gre za bolj kompleksno reševanje težav, saj je potrebna energijska sanacija zunanjega ovoja stavbe,« pojasni Bahč.

Če se ne boste lotili gradbenih posegov na stavbi, pa Miloš Senica iz podjetja Ravago priporoča: »Problem kondenzacije vlage in s tem zidne plesni lahko učinkovito rešimo s klimatskimi sanacijskimi ploščami na osnovi kalcijevega silikata. Gre za izvedbo minimalne notranje izolacije sten, ki se opravi preprosto in hitro (celoten postopek zaradi sušenja lepil in izravnalnih mas traja približno dva dni), zagotavlja pa ugodno klimo v stanovanju. Plošče so namenjene za izolacijo sten, obokov in stropov, kjer nastaja kondenzacija vlage (bodisi zaradi toplotnih mostov oziroma slabe izolacije bodisi zaradi konstrukcijskih napak) ali pojav kapilarnega vleka vlage.« Kljub temu s ploščami ne odpravimo problema, temveč ga zgolj zajezimo.

Za kapilarno vlago so na trgu na voljo različne rešitve. Ena izmed njih je sistem Ecoplus, ki s tehnologijo pulzoresonančne elektroosmoze obrne kapilarni tok, tako da voda v kapilarah spremeni smer in se začne pomikati nazaj v zemljo. Lahko pa v omaro oziroma ob steno postavimo tudi razvlaževalnik zraka, ki bo nase vlekel vlago iz prostora. Pri tem je električni razvlaževalnik bolj učinkovit kot mehanski. V mehanskem razvlaževalniku so granule ali tablete, ki nase vežejo vlago. Razvlaževalnik postavimo na mesto, kjer je največ vlage, a vsaj deset centimetrov stran od stene. Ne smemo pa ga postaviti v bližino vira toplote kot je radiator. Elektronski razvlaževalniki za delovanje sicer potrebujejo električno energijo, a lahko razvlažujejo z zmogljivostjo do 20 litrov na dan. Večinoma delujejo podobno kot klimatske naprave, s kompresorjem in plinom.

Odgovarja: predstavnika podjetij Mik Celje in Ravago