Ker ni načrtov arhitekture in tudi ne praktično vseh relevantnih podatkov o učinkovitosti grajenega objekta, računske ocene o pričakovani porabi utekočinjenega plina ne morem izdelati. Korektno računsko oceno lahko naredi projektant, če ga boste opremili s temi dokumenti oziroma informacijami. Za porabo vsekakor vprašajte sedanjega lastnika hiše, verjetno vam lahko pokaže dobavnice za plin za zadnji dve leti.

Načeloma pa lahko porabo goriva vsaj navzgor ocenim na naslednji način. Če je bila hiša grajena skladno s predpisi o minimalni toplotni zaščiti, lahko pričakujem potrebo po toploti za ogrevanje manj kot npr. 80 kWh/m²a. Če upoštevam površino 180 m², dobim oceno za dobrih 14 MWh/a toplote za ogrevanje. Za pripravo tople sanitarne vode za štiričlansko družino je značilna poraba do 3 MWh/a. Na leto bi torej pričakovali največjo skupno porabo v višini 2600 litrov plina, vendar takšna ocena ne more služiti v resnejše namene, npr. za odločitev ali je konkretni objekt smiselno kupiti.

Izpostavljam, da je bila pri standardni gradnji preteklega desetletja poraba goriva večinoma vezana na toploto za ogrevanje prostorov, kjer lahko specifične potrebe stavbe znašajo med 50 in 100 kWh/m²a.

Vse je torej odvisno od učinkovitosti izvedene toplotne zaščite stavbnega ovoja (npr. sistemi toplotne zaščite, učinkovitost stavbnega pohištva, dosežena zrakotesnost), od arhitekture objekta (npr. kompaktnost novogradnje, odpiranje objekta proti soncu) ter seveda od uporabniških navad (npr. temperatura ogrevanja, izdatnost prezračevanja prostorov).

Če je vse od naštetega na »pravi« strani, potem raba toplotne energije za ogrevanje ne bi smela biti visoka. S tem pa je praktično skoraj vseeno tudi, kakšna je cena proizvedene toplote. Za analizo alternativnih rešitev je treba upoštevati, da bi nov sistem nadomeščal ali dopolnjeval obstoječ sistem, ki je star komaj dve leti ter je na začetku svoje življenjske dobe. Sanacija novega sistema pa se vam s prihranki zaradi cenejše energije iz alternativne rešitve finančno ne bi povrnila prej kot v 10 letih.

Souporaba obnovljivega vira energije je najbolj pogosta pri pripravi tople sanitarne vode. Če je ne pripravljate na akumulacijski način (ni podatka o bojlerju) brez preprostih posegov ne bo šlo. Ocene tudi tu zaradi pomanjkanja podatkov niso mogoče.
Nekoliko omejujoč je tudi podatek o tem, da tehnični prostor v objektu ni predviden. S tem si nekoliko omejujete in npr. podražite izbor naprav, kot so toplotne črpalke.

Glede na pomanjkanje podatkov je smiselno, da od lastnika objekta dobite kar največ podatkov o novogradnji ter se po podrobnejše nasvete obrnete na vam najbližjo energetsko svetovalno pisarno (www.ensvet.si).