Toplotna zaščita ovoja stavbe in talno ogrevanje

V fazah prenove starejšega objekta bo treba izvesti praktično vse ukrepe toplotne zaščite na stavbnem ovoju. Pri izboru novih oken je  trojna zasteklitev edina prava rešitev. Svetujem pa uporabo zasteklitve s toplotno prehodnostjo 0,60 namesto običajnih 0,70 W/m²K. Okna naj bodo vgrajena po certificiranem sistemu vgradnje RAL ter nikakor ne »klasično«, saj načini vgradnje iz preteklosti ne zagotavljajo ustrezne toplotne zaščite stika okna in zidu, pričakovane zvočne zaščite ter gradbeno fizikalnih zahtev (npr. paroprepustnost in vodoodbojnost zunaj ter parozapornost znotraj).

Ker se za izvedbo fasadnega sistema toplotne zaščite v prvem koraku še ne boste odločili, je pomembno, da bodo nova okna že zdaj vgrajena na ustreznem mestu (zunanji rob zidu) ter bodo omogočala kasnejše ustrezno prekrivanje dela profila s fasadno izolacijo. Ne glede na debelino zunanjih zidov je treba vedeti tudi, da je gradnja s kamnom nekajkrat bolj toplotno prevodna od siceršnje opečne pozidave, zato je smiselno zid toplotno izolirati z debelejšo plastjo izolacije kot sicer. Predlagam najmanj 16cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo okoli 0,035 W/mK ali sorazmerno večje debeline materiala s toplotno prevodnostjo 0.040 W/mK.

Pri izvajanju gradbenih del na obodu stavbe, na stiku zunanjega zidu s terenom, predlagam naslednje. Predpostavljam, da boste zgornji del vkopanega sklopa razkrili ter uredili hidroizolacijo ter odvodnjavanje. Pri tem je treba učinkovito toplotno zaščititi tudi del cokla ter vkopani del sklopa, zadnejga čim bolj globoko v teren. Še posebej je pomembna toplotna zaščita tega vertikalnega pasu zaradi preprečevanja močnega linijskega toplotnega mostu, ki bi sicer olajšal prehod toplote iz prostora v vogalu, skozi zunanjo steno in temelje. Takšen nerešen detajl bi močno vplival na hladne površine sten in tal v vogalu, ki bi posledično lahko pripomogli k neželenim pojavom (kondenzacija, plesen), v primeru standardno ojačane robne cone talnega ogrevanja pa bi vodil v neželene toplotne izgube.

Toplotna zaščita tal na terenu ali tal proti hladni kleti mora izpolniti zahteve z vidika izolacije samega sklopa, ki so zaostreni zaradi predvidene uporabe talnega sistema ogrevanja ter posledično višje temperature talnega sklopa. Na tem mestu bi ob izostanku talnega sistema ogrevanja predlagali debelino toplotne izolacije npr. 12 do 14cm, če bi uporabili material s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK, dejansko pa zaradi sistema ogrevanja predlagamo približno 2cm debelejšo izolacijo. Izolacijski material v tleh nadstropja, v če bo to ogrevano, takšnih zahtev z vidika toplotne zaščite nima, ker sta obe etaži enako ogrevani, zato je tu treba izpolniti predvsem zahteve zvočne zaščite, ipd., z efektivno končno debelino izolacije npr. nad 6 cm.

Podatkov o izvajanju toplotne zaščite na stropu proti podstrešju oziroma v poševni strehi vam v tem trenutku ne morem dati, saj za obstoječe stanje ni dovolj informacij.

Za zaključek bi podali le še informacijo o tem, da s talnim sistemom ogrevanja verjetno ne boste učinkovito ogrevali prostorov, dokler ne boste toplotno zaščitili tudi zunanje stene hiše. Zaradi nižjih temperatur ogrevalnega medija ima talni sistem neprimerno manjšo toplotno oddajo kot npr. radiatorji. To je tudi razlog, zakaj se objekti v preteklosti še niso mogli samostojno ogrevati z nizkotemperaturnimi ploskovnimi sistemi.

Lastnika hiše in druge zainteresirane vabimo, da se za podrobnejše nasvete ali obravnavo svojih specifičnih energetskih vprašanj obrnejo na energetsko svetovalne pisarne.