Sestava stene iz leta 1985 ni v skladu s pravili stroke in sicer zaradi uporabe porolita. Opečni porolit zidaki imajo namreč zelo tanke stene in niso zmrlinsko obstojni, zato jih praviloma ne bi smeli vgrajevati na zunanji strani obodnih sten. Vprašanje je tudi, če je bila obloga iz porolita ustrezno vpeta v nosilni zid. S stališča kondenzacije v notranjosti konstrukcije (v porolitu) pa takšna stena po moji oceni ne bi smela biti problematična. Podatka o tem, kje je obravnavana hiša sicer nimam, ocenjujem pa, da bi do kondenzacije v konstrukciji lahko prišlo samo pod pogojem, da bi bila relativna zračna vlaga v stanovanju zelo visoka oziroma da bi bila fasada prebarvana z, na primer, akrilno barvo za beton. Domnevam, da je fasadni omet propadel zato, ker je bil izpostavljen zunanji vlagi oziroma vodi in ne zaradi kondenzacije v notranjosti konstrukcije.

Vgradnje ekstrudiranega polistirena na fasado vam sicer ne bi svetoval, saj gre za material, ki je bistveno manj paroneprepusten od, na primer, kamene volne oziroma ekspandiranega polistirena. Glede na to, da se je zaradi dodatne toplotne izolacije možnost za nastanek kondenza še dodatno zmanjšala, pa menim, da zdaj ni nobene potrebe po vgradnji prezračevalnih odprtin na fasadi. Poleg tega bi moralo biti odprtin za dovod in odvod zraka na spodnji ter zgornji strani fasade zelo veliko, da bi se zračni prostor normalno prezračeval. Ker bi takšno prezračevanje negativno vplivalo na toplotno prehodnost obodne stene, predlagam, da se zapre še obstoječi odprtini. Če se želite prepričati, kaj se v resnici dogaja v konstrukciji, predlagam, da po koncu obdobja navlaževanja, to je konec marca ali v začetku aprila, opravite pregled vlage s pomočjo dveh ali treh globinskih sond.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK