Energijsko učinkovita gradnja z lesom

Kot ugotavljate sami, je na našem trgu dovolj ponudbe visoko učinkovitih nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Zlato pravilo pri izboru izvajalca oziroma ponudnika pa je vedno preverjanje referenc. Podjetja, ki imajo kakovostne novogradnje tega tipa, imajo zagotovo že kar nekaj reprezentativnih projektov, ki obratujejo vsaj leto ali dve. Predlagam, da se dogovorite za oglede ter tudi pri  lastnikih iz prve roke preverite, kakšne so njihove dobre uporabniške izkušnje ter kaj bi sami spremenili, če bi se ponovno lotevali novogradnje.
Naslednji segment, pri katerem je potrebna pozornost, so proizvodi, ki bodo uporabljeni v vaši novogradnji. Dobre sistemske rešitve gradnje ter gradbeni proizvodi s certificirano energijsko učinkovitostjo so zagotovo tisti, ki jim morate dati prednost. Uporaba teh že vsaj posredno zagotavlja višjo kakovost končnega produkta, saj je izvedba oziroma vgradnja tako enostavnejša, hitrejša ter lažje preverljiva. Slaba alternativa takšnem pristopu je uporaba improviziranih rešitev gradnje in nepotrjena kakovost ključnih komponent, kjer običajno lahko zavede nekoliko nižja cena proizvodov, sama končna cena izvedenega objekta pa je lahko enaka, ob vprašljivi kakovosti in doseženi učinkovitosti.
Dober pokazatelj kakovosti izvedbe je tudi izmerjena zrakotesnost stavbe, kjer naj bi s t.i. blower-door testom pri nizko energijski stavbi dosegli rezultat n50<1.0h-1, pri pasivni izvedbi pa <0.60h-1. Takšne cilje je treba uvrstiti tudi v ponudbe – ob takšnih zahtevah bi se nekompetentna podjetja verjetno umaknila že sama.
Lesena skeletna ali montažna gradnja lahko že pri osnovnih rešitvah dosega višjo energijsko učinkovitost kot masivna gradnja, saj večji del termičnega ovoja predstavlja prav toplotna izolacija. Toplotna akumulativnost ni več težava, kot je bila pred desetletji, saj je ovoj stavbe lahko praktično enkrat debelejši in zagotavlja zadosten časovni zamik pri prehodu toplote, v objektu pa so  uporabljeni masivni elementi, npr. tla z estrihi, ipd. Šibko mesto bi lahko bila zrakotesnost ovoja, če izvedba ni kakovostna ter če sistem gradnje ni skladen s stanjem tehnike – to dvoje pa zagotovo ne srečujemo v nizkoenergijski in pasivni stanovanjski gradnji.

Klet v energijsko učinkoviti hiši

Visoko energijsko učinkovitost stavbe zagotavljamo že v fazi arhitekturnega načrtovanja. S tem ne mislimo samo na sisteme toplotne zaščite ter reševanje toplotnih mostov v ovoju stavbe. Osnovni pristopi oziroma koncepti, ki se še iz davne preteklosti niso spremenili, so:

• stavba naj bo čim bolj kompaktna (brez zamikov, previsov, bolje z več etažami kot eno samo,...);
• s steklenimi površinami naj se odpira proti soncu (največ oken na jugu, manj na vzhodu in zahodu, minimalno na severu);
• tlorisna zasnova in umestitev funkcije prostorov naj sledi tudi osvetlitvi (dnevni prostori na jugu, servisni in stopnišča na severu);
• objekt naj bo toplotno coniran.

Zadnja zahteva se torej dotika kletne etaže. Če nujno potrebujete površine v kletni etaži, potem brez kleti verjetno res ne bo šlo. Običajno pa je narava prostorov v kleti ali v delno vkopani kletni etaži naslednja: shrambe, tehnični prostor, kolesarnica, garaža, ipd. Govorimo torej o prostorih, ki ne potrebujejo aktivnega ogrevanja na vsaj 20°C, običajno zadostuje, da so temperirani po naravni poti ter da se lahko občasno prezračijo. Klet se torej lahko uvrsti v dobro nizkoenergijsko ali celo pasivno hišo, vendar pa je ta etaža od zgornjih ogrevanih toplotno ločena, prav tako se vanjo ne vstopa neposredno iz zgornjih etaž. V tem primeru klet ne predstavlja energetskega problem ter obenem ni investicijsko zahtevna, kot bi bila npr. pol ogrevana klet, klet z vhodom iz pritličja, ipd.
Z vidika termičnega ločevanja zadošča izdatna toplotna izolacija na stropu kleti, npr. 20cm, kar mora biti upoštevano že pri načrtovanju, saj kasneje ob takšnem ukrepu ne bi več dosegali zadostne svetle višine kletnih prostorov. Prav tako je treba zmanjšati prehod toplote iz pritličja skozi zunanje in notranje kletne stene, tu so rešitve različne, npr. uporaba zgornje vrste zidakov, ki imajo manjšo toplotno prevodnost, npr. porobeton.
Sami sistemi temeljenja so različni. Pri tem se z vidika reševanja linijskih toplotnih mostov, ki so težko rešljivi v primeru klasičnih pasovnih temeljev, zdaj pogosto uporablja armirano betonska temeljna plošča s toplotno izolacijo na spodnji strani.
 
Prezračevanje v sodobnih hišah

Brez sistema prezračevanja, z vračanjem toplote odpadnega zraka t.j. z rekuperacijo, v sodobnih nizkoenergijskih ali pasivnih hišah ne gre.
Prvi razlog zanj se nanaša na energijske vidike. Če bi za izhodišče vzeli 3-litrsko nizkoenergijsko hišo, s potrebo po toploti za ogrevanje okoli 30 kWh/m²a, bi brez rekuperacije pri prezračevanju ventilacijske toplotne izgube povečali za 15 do 25 kWh/m²a, s čimer se hiša ne bi mogla uvrščati med energijsko učinkovite. Navedeno visoko energijsko razliko po drugi strani pokrivamo z relativno malo investicijo npr. 6000 do 8000 evrov, ki govori o visokem učinku investiranih sredstev. Z omenjeno investicijo, če bi jo dodajali v gradbenem segmentu (v toplotni ovoj), se takšnim dodatnim energijskim izboljšavam ne bi niti približali.
Drugi razlog za uporabo sistema je zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v praktično vseh ogrevanih prostorih stavbe, na kontinuiran način, brez zamudnega ročnega odpiranja in zapiranja številnih oken.
Sistem prezračevanja vsebuje različne stopnje filtracije zračnega toka na dovodni in odvodni strani. Glede na obremenjenost oziroma onesnaženost okolja, v katerem je novogradnja, je zamenjava grobih filtrov pogostejša ali redkejša, npr. na en ali nekaj mesecev. Gre za prepros periodičen poseg ob katerem se hitro prepričate, kaj vse je vaša naprava uspela uloviti s filtri, namesto da bi se ujete snovi prosto gibale po vaših prostorih ter se tam akumulirale. Ob rednih zamenjavah filtrov se dovodne cevi svežega zraka po stanovanju ne umažejo. Tudi če bi se prašni delci uspeli po določenem številu let zbrati na stenah kanalov, se jih da zlahka očistiti (mehansko, z uporabo odsesavanja). Načeloma pa uporabnik po letu dni s krpo očisti samo ustje zajema zraka npr. v kuhinji in kopalnici, saj je nadaljevanje kanala čisto. Ker so zračni tokovi v kanalih suhi lahko sklepamo tudi, da ne omogočajoi primernih pogojev za razmnoževanje bakterij in plesni. Povzamemo lahko, da je z uporabo sistema centralnega prezračevanja bivanje bolj čisto kot sicer – če izhajamo iz dejstva, da se tudi naravno prezračevana hiša zrači z enako izdatnostjo.

Toplotna oskrba sodobne hiše

Načini toplotne oskrbe stavb so različni in odvisni od energetske infrastrukture na lokaciji (zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, električna energija), energijskih lastnosti objekta ter seveda želja in zahtev lastnika novogradnje.
Ne glede na vrsto izbranega sistema pa si želimo imeti zgolj en sistem ter se s tem izogniti podvojevanju tehnologij in tudi neupravičeno višji naložbi. Če se torej odločate za uporabo toplotne črpalke, uporaba dodatnega kotla seveda ne pride v poštev. Izjema pa so kurilne naprave, npr. na pelete ali plin, kjer si pri pripravi tople sanitarne vode pomagamo z manjšim solarnim sistemom ali bojlersko toplotno črpalko. V tem primeru gre za dopolnjevanje osnovnega vira z obnovljivim pomožnim virom ter ne gre za podvojevanje osnovnega sistema.
Če vas zanima uporaba lesne biomase se lahko odločite za sodobno napravo, ki bo centralno oskrbovala porabnike toplote v hiši t.j. ogrevalni sistem in bojler za sanitarno toplo vodo. Če želite imeti napravo v dnevnem prostoru, mora imeti ustrezno majhno moč ter v prostor oddajati le manjši del toplote – večina toplote se distribuira z ogrevalnim medijem proti porabnikom oziroma hranilniku toplote. Pri takšnih rešitvah se zato pogosto uporabijo sodobne naprave na pelete, kjer moč reguliramo drsno, v prostor pa se oddaja manj kot 20 odstotkov  toplote. V primeru vgradnje kurilne naprave v strojnici še vedno opozarjam na izbor dovolj majhne moči kotla, saj za ogrevanje in toplo vodo v tipični sodobni nizkoenergijski ali pasivni hiši potrebujemo moč v konici med največ 5 in 10 kW. Ne glede na izbor biomasne tehnologije pa priporočam, da se na bojler sanitarne vode veže manjši termični solarni sistem ali mala toplotna črpalka tipa zrak-voda, s čimer se izognemu kurjenju v času izven ogrevalne sezone.

Lastnika hiše in druge zainteresirane vabimo, da se za podrobnejše nasvete ali obravnavo svojih specifičnih energetskih vprašanj obrnejo na energetsko svetovalne pisarne.