Zbiralnik lahko načeloma sanirate na dva načina: z zatesnitvijo obstoječih netesnih mestih v betonu ali z vgradnjo klasične hidroizolacije iz sintetične folije. Pri obeh različicah bi bilo treba dela izvajati iz notranje strani. Katera je v konkretnem primeru bolj primerna, je odvisno predvsem od stanja obstoječega betona. V vsakem primeru bo treba najprej odstraniti vodo iz zbiralnika in očistiti površino ter ugotoviti, v kakšnem stanju je sploh betonska školjka in zaradi kakšnih poškodb iz nje izteka voda.

Če se bo pri pregledu izkazalo, da je beton na splošno še dobro ohranjen, je verjetno najbolj smiselno, da se poškodbe (npr. slabo segregirana mesta v betonu, razpoke, ki bi lahko nastale zaradi diferenčnega posedanja, in/ali delovne stike, kot so na primer stiki med temeljno ploščo in stenami) lokalno sanira. Potem celotno površino premažite še s tesnilnim premazom na bazi cementa. Predlagam, da so vsi sanacijski materiali od istega proizvajalca, dela pa zaupajte specializiranemu izvajalcu, ki ima s takšnimi sanacijami že veliko izkušenj, tako da dobro pozna tudi vse potrebne tehnološke postopke.

Sanacija s hidroizolacijo iz sintetične folije - npr. na bazi fleksibilnega poliolefina (FPO), ki je primerna tudi za pitno vodo - je verjetno bolj smiselna, če je beton v zelo slabem stanju oziroma obstaja velika verjetnost, da se bodo razpoke ponovno pojavile. Armirano sintetično folijo, ki je običajno debela od 1,5 do 1,8 mm, je treba mehansko pritrditi in na preklopih spojiti z vročim zrakom, tako kot se to običajno dela na primer na ravnih strehah. Pred vgradnjo folije je treba najprej vsaj na grobo izravnati vse neravnine v podlagi, nato pa po celotni površini vgraditi ločilni oziroma zaščitni sloj iz poliestrskega filca, zato da se hidroizolacija ne bo poškodovala. Tudi v tem primeru gre za specialna dela, ki jih praviloma lahko izvaja samo dobro izurjen izvajalec, hidroizolater.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK