Najboljša rešitev bi bila, če bi balkon izolirali z zgornje strani, vendar tega vaša soseda seveda ni dolžna storiti.

Da se med novo oblogo in obstoječo stropno ploščo ne bo pojavljal kondenz (in posledično plesen), morate namesto ekspandiranega polistirena (ali po domače stiropora) vgraditi ekstrudirani polistiren, ki ima zaprto celično strukturo in tudi bistveno večjo difuzijsko upornost vodni pari. Plošče iz ekstrudiranega polistirena s hrapavo strukturo se pasovno (po celotnem obodu) in točkovno (cca. 3 točke v sredini) lepijo na podlago, tako kot se to običajno izvaja na fasadah. Če podlage ne boste ustrezno pripravili (očistili vseh starih premazov), morate izolacijo obvezno tudi sidrati, pri čemer obstaja nevarnost, da se bodo sčasoma na teh mestih zaradi občasne površinske kondenzacije pojavili temnejši madeži. Plošče morajo biti obvezno položene stikoma – brez špranj; morebitne rege med ploščami morate zapolniti z ekstrudiranim polistirenom – ne s cementnim lepilom! Prek izolacije morate seveda vgraditi še tankoslojni armirani osnovni omet, ki ga lahko na koncu obdelate tako kot vse druge stenske in stropne površine.

Namesto ekstrudiranega polistirena lahko uporabite tudi specialne plošče iz poliuretana oziroma iz poliizocianurata, ki so že tovarniško obojestransko kaširane z aluminijasto folijo in stekleno tkanino. Strop bi načeloma lahko obložili tudi z oblogo iz mavčno-kartonskih plošč, pod katere bi morali vgradili parno zaporo in toplotno izolacijo (npr. iz kamene ali steklene volne), vendar vam takšno rešitev odsvetujem, ker bi se vam v primeru zamakanja z zgornje strani lahko toplotna izolacija popolnoma navlažila.

Opozoriti vas moram, da 50 mm debela izolacija komaj zadošča za preprečitev površinske kondenzacije, medtem ko bi morala biti s stališča toplotnih izgub izolacija debela vsaj 100 mm. Predvidevam tudi, da se z izolacijo na stropu ne boste mogli rešiti  vseh toplotnih mostov.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK