Navedenih je kar nekaj koristnih podatkov, prav pa bi prišle še informacije o porabi tople vode (koliko je stanovalcev, kako intenzivna je raba tople vode), o stanju tehnike v kotlovnici (kakšna je starost in tehnologija kurilne naprave, kakšna je regulacija), ipd.
Ne glede na to pa lahko že v naprej pavšalno zaključim, da je razmišljanje o prehodu na uporabo zemeljskega plina pravilno, tako iz ekonomskih kot tudi iz okoljskih razlogov.

Predpostavljam, da ste oljno kotlovnico v objektu prenovili leta 1997, ko ste obnovili objekt. Starost kurilne naprave, skoraj 15 let, je morda še uporabna za visokotemperaturno tehnologijo. Vsekakor pa je energijska učinkovitost novih kondenzacijskih naprav na plin neprimerno višja od mlajših nizkotemperaturnih ali starejših visokotemperaturnih naprav na olje, izkoristek je boljši od 10 do 20 odstotkov.

Če bi ob tem upoštevali se strošek za oba energenta, bi lahko v grobem ocenil tudi ceno pridobljene koristne energije, t.j. toplote za ogrevanje. Ta se pri zemeljskem plinu in novi kondenzacijski napravi giblje okoli 80 evrov/MWh, pri obstoječi oljni kurilni napravi pa ocenjujem, da je cena najmanj 110 evrov/MWh. Ekonomski motiv za prehod na novi energent in novo tehnologijo je torej jasen, zato je sanacija kotlovnice smiselno čim prej, seveda ob predpostavki, da je obstoječa oljna naprave res stara 15 let.

Priprava tople sanitarne vode bo tudi v prihodnosti potekala na akumulacijski način, vendar pa vam konkretne rešitve zaradi pomanjkanja podrobnih podatkov ne morem navesti. Če je stanje obstoječega boljerja primerno (to naj ob pregledu kotlovnice oceni strokovnjak), ga lahko po izvedbi vzdrževalnih posegov načeloma lahko uporabljate tudi v prihodnje, saj se nova kurilna naprava nanj priklopi kot obstoječa. Takšna rešitev sicer nekoliko zniža naložbo, saj nabava novega bojlerja ne bi bila potrebna, verjetno pa ne bi omogočala souporabe obnovljivih virov energije. Za pripravo tople vode bi skozi celo leto lahko uporabljali zemeljski plin, tudi v poletnem času, saj je toplota iz tega energenta, pridobljena iz kondenzacijske naprave, cenejša od uporabe električne energije na alternativnem grelcu, ne glede na njegovo uporabo v npr. izključno v času nižje tarife. Pri ocenjevanju različnih vidikov nadaljnje uporabe obstoječega bojlerja je treba njegovo toplotno zaščito primerjati z novimi napravami, t.j. podatek o dnevnih toplotnih izgubah hranilnika v pripravljenosti. S tem boste dobili občutek o količini »izgubljene« toplote, ki vam ogreva kletne prostore.

Pri morebitni izbiri novega grelnika vode naj bo med drugim v pomoč tudi ocena minimalne potrebne prostornine, ki naj izhaja iz sedanje rabe tople vode v povezavi z volumnom obstoječega bojlerja. Priporočam sklop, ki bo omogočal koriščenje obnovljivega vira energije, na primer souporabo toplotne črpalke ali termičnega solarnega sistema. Takšen grelnik vode ima seveda ustrezno večjo prostornino, načinov same izvedbe oziroma priključevanje alternativnega sistema nanj pa je več.

če porabite več tople sanitarne vode, je razmišljanje o souporabi obnovljivega vira energije prav tako ekonomsko upravičeno. Če bi pozimi grelnik vode segrevali s toploto kurilne naprave, torej s prej omenjeno ceno okoli 80 evrov/MWh, bi lahko izven ogrevalne sezone uporabljali sanitarno toplotno črpalko zrak/voda, kjer znaša cena pridobljene toplote 50 evrov/MWh ali manj. Vračanje tega dodatka v investiranju je torej odvisno od količin porabljene tople vode ter morebitnih državnih ali občinskih subvencij za vgradnjo takšne naprave. Priporočam tudi razmislek o uporabi manjšega termičnega solarnega sistema. Naložba je nekoliko višja, višja pa je tudi možna finančna spodbuda (subvencije Eko sklada) ter višji so nadaljnji prihranki zaradi manjše rabe plina ali električne energije.

Lastnika hiše in druge zainteresirane vabimo, da se za podrobnejše nasvete ali obravnavo svojih specifičnih energetskih vprašanj obrnejo na energetsko svetovalne pisarne (www.ensvet.si).