Izvajanje različnih gradbenih ukrepov toplotne zaščite na ovoju stavbe je treba načrtovati in izvajati sočasno. Ponudniki sistemov toplotne zaščite oziroma njihovi izvajalci naj za »šibka« mesta v ovoju predvidijo različno reševanje detajlov, na podlagi katerih se lahko odločite za optimalno rešitev.

Glede na dolgo življenjsko dobo sistemov toplotne zaščite predlagam, da razmislite o rešitvah, ki so nekoliko bolj učinkovite od sicer »standardnih«. Za fasado predlagam 16 cm izolacije namesto izhodiščnih 14 cm. Zmanjšanje toplotnega mostu pri zamenjavi okna lahko dosežete s premikom novega okna do sedanjega zunanjega robu opečne stene. V tem primeru fasadna izolacija do neke mere prekriva rob okna, s čimer se rešite težav s toplotno zaščito špalet, ki so slabost sedanje rešitve, posledica premika pa pomeni izvedbo nekaterih del na notranji strani. S to rešitvijo se ne poveča globina okenskih polic, z zunanje strani tako obenem ohranjate videz fasade. Različnih pristopov oziroma rešitev za detajle je torej kar nekaj, vsaka pa nosi s seboj svoje prednosti in slabosti.
Toplotna zaščita balkona z obeh strani je pri celovitih prenovah praktično nujna. Glede na sedanjo omejenost z višino se lahko težavi izognete tako, da novim balkonskim vratom za nekaj centimetrov znižate siceršnjo višino, s čimer na spodnji strani pridobite dovolj višine za toplotne zaščito. Energijske učinke različic oziroma pristopov lahko osvetlimo tudi številčno, na hipotetičnem primeru... Linijski toplotni most pri balkonu v primeru toplotno še neizolirane fasade znaša npr. 0,62 W/mK. Z izolacijo fasade se ta most zmanjša na 0,59 W/mK, torej praktično zanemarljivo. Dodatna toplotna zaščita balkona samo s spodnje strani, s 4 cm toplotne izolacije, zmanjša toplotni most na 0,57 W/mK, torej zelo malo, enako velja za samostojno izolacijo samo z zgornje strani. Če bi izolacijske plošče debeline 4 cm namestili na obe strani, se toplotni most zmanjša na 0,46 W/mK, če pa bi uporabili 2 cm zgoraj in 4 cm spodaj, pa se vrednost poveča na 0.48 W/mK. S toplotno izolacijo fasade se toplotna prehodnost zunanjih zidov zmanjša na manj kot 0.30 W/m²K. Vsak tekoči meter nerešenega ali enostransko izoliranega balkona vam torej predstavlja toplotne izgube na 2 m² sanirane fasade.

Vaša hiša je relativno majhna, prav tako jo boste dodobra toplotno prenovili, s čimer se bodo toplotne izgube skozi ovoj stavbe zmanjšale na verjetno manj kot polovico, glede na razmere pred menjavo oken in izolacijo fasade. Toplotna moč predvidenega plinskega kotla je verjetno (računsko naj to preveri projektant) vsaj za 50 % večja od dejansko potrebne toplotne moči, še posebej ob dejstvu, da toplo sanitarno vodo pripravljate akumulacijsko v bojlerju ter ne pretočno, za kar bi sicer bila potrebna večja trenutna moč ogrevalnega sklopa. Sodobne plinske tehnologije so zelo učinkovite ter v energijsko učinkoviti t.j. sanirani hiši predstavljajo dobro rešitev za prihodnje obratovanje. Če vas trenutno omejuje investicija, zdaj izvedite sistem z novim plinskim kondenzacijskim kotlom in bojlerjem, ki bi ga kasneje nadgradili z malo toplotno črpalko ali solarnim sistemom, za pripravo tople sanitarne vode.

Po energijski sanaciji stavbnega ovoja se bo temperatura ogrevalnega medija občutno znižala, kar ugodno vpliva na učinkovito delovanje plinske kondenzacijske naprave. Pri toplotnih črpalkah za ogrevanje stavb prav tako obstajajo različne tehnološke rešitve in različni koncepti, ki v vašem primeru v konici sezone ne bi vodili v preveliko rabo električne energije, ki bi se odražala na letnem nivoju. Pri tem je treba enakovredno upoštevati tudi druge vidike na obeh aktualnih možnostih, kot so investicija (sistem z dobro TČ verjetno ni cenejši), vpliv na ceno uporabe električne energije v hiši (večja priključna moč, višja cena elektrike zaradi večje letne porabe?), prav tako pa so ti energenti v naslednjih 15 letih (kolikor je pričakovana obratovalna doba novih naprav) enako perspektivni. Osebno bi vam zaradi že obstoječega priključka predlagal uporabo plinske naprave...

Prezračevanje stanovanjskih prostorov je nujni ukrep , ki ga lahko izvajamo na dva načina. Ročno zračenje je časovno obremenjujoče, kakovost in temperatura zraka se stalno ter obenem občutno spreminjata, o energijski (ne)učinkovitosti tega starega pristopa pa sploh ne bi izgubljali besed. Če prezračevanje nečrtujete le v mansardi in bi se verjetno zaradi manjše površine prostorov (40m²) odločili za nekaj lokalnih sistemov z rekuperacijo, pasivna predpriprava zraka s toploto zemlje verjetno odpade. Predlagam, da ob izvedbi mansarde izdelate sistem prezračevanja za celoten objekt, saj je vedno mogoče najti neobremenjujoče izvedbene rešitve tudi za oskrbo obstoječih prostorov.
V primeru stanovanjskih stavb dovajanje nekoliko pohlajenega zraka poleti sicer pomaga le malo, upoštevati je treba vzeti pretok zraka v sistemu prezračevanja, ki je zelo majhen. Rešitve za hlajenje je treba primarno iskati predvsem na drugi strani, t.j. na odpravljanju toplotnih obremenitev prostorov. Notranji toplotni viri ter solarne obremenitve so v manjših objektih bolj koncentrirane kot v velikih stavbah. Steklene površine je treba senčiti z zunanje strani. Uporabo naprav, ki generirajo veliko toplote, je treba smiselno omejiti. Ponoči je treba prostore hladiti z zračenjem, s čimer jim temperaturo v večjem delu poletja lahko znižamo do mere, da s tem ustrezno prebrodimo dan... V tem primeru bi se tudi sistem prezračevanja, s centralno predpripravo zraka t.j.  z delnim pohlajevanjem s toploto zemlje, bolj občutil.

Lastnika hiše in vabimo, da se za podrobnejše nasvete ali obravnavo svojih specifičnih energetskih vprašanj obrne na svetovalno pisarno EnSvet.