Hkrati je bilo to eno od podnebnih srečanj med lanskim Cancunom in letošnjim Durbanom, v uspeh slednjega pa večina spet dvomi. »Ekstremno resno je, drugače je treba upravljati z vodo,« je dejal Laszlo Somlyody z univerze za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti. Peter Gammeltoft z direktorata za okolje evropske komisije je pojasnil, da je ponekod, zlasti v sredozemskih državah, črpanje vode preseglo razpoložljive količine. Natančnih napovedi še ni, a pričakovati je, da bo oskrba še težavnejša. Škoda zaradi poplav se povečuje, tudi zaradi sprememb rabe tal. Z vsem tem se bo ukvarjala prihodnja evropska politika.

Direktorica evropske agencije za okolje Jacqueline McGlade je nakazala, da po logiki »trg bo uredil vse« ne bo šlo. Zaradi tega načela je namreč povsod pognalo intenzivno kmetijstvo, ki je najbolj neprijazno za vodne vire. Za povrh kmetje za namakalno vodo plačajo 25-krat manj od gospodinjstev.

Komisar za okolje Janez Potočnik je potrdil, da bodo novo vodno zakonodajo vključili v številne politike, med drugim tudi v kmetijsko in prostorsko. Veliko evropske zakonodaje temelji na dejstvu, da nas bo sedanji sistem produkcije in potrošnje pripeljal do pomanjkanja virov. »Gospodarski in finančni ministri bodo morali spoznati, v kakšnem svetu živimo,« je dejal Potočnik.

Zakaj za alternativne projekte ni denarja in kakšne so možnosti za sprejem mednarodnega podnebnega sporazuma konec leta v Durbanu, si preberite na www.delo.si!