V Sloveniji je trg z zemeljskim plinom odprt od leta 2007, kar z drugimi besedami pomeni, da odjemalci prosto izbirajo dobavitelja plina. Dobaviteljev je veliko, rivalstvo med njimi pa precejšnje, saj zlasti pred začetkom kurilne sezone kar tekmujejo, kateri bo odjemalcem ponudil najnižjo ceno zemeljskega plina in z njo najnižje stroške ogrevanja. Pri tem je treba poudariti, da zgolj trenutno najnižja cena energenta še ni zagotovilo za (naj)cenejše ogrevanje. Pomemben podatek za vse tiste, ki razmišljajo o zamenjavi dobavitelja, je tudi, do kdaj bo veljala cena zemeljskega plina, s katero želi pritegniti novega odjemalca.

Navzgor omejene cene

Obračun stroškov ogrevanja ni odvisen samo od cene zemeljskega plina. Končno ceno, ki jo plača odjemalec, sestavljajo še trošarina, ekološka taksa, omrežnina, prispevek za energetsko učinkovitost in davek na dodano vrednost. Na višino naštetih postavk odjemalci ne morejo vplivati, predpiše jih država in regulira Javna agencija RS za energijo, medtem ko se cene za kubični meter zemeljskega plina pri dobaviteljih razlikujejo. Odjemalcem ponujajo različne akcijske pakete, v katerih zagotavljajo, da bo cena zemeljskega plina ostala nespremenjena določeno obdobje. V Enegetiki Ljubljana, denimo, želijo obdržati obstoječe stranke in privabiti nove z zagotovilom, da bo neto cena za kubični meter zemeljskega plina 0,3333 evra ostala navzgor omejena 12 mesecev, tudi če se bo cena tega energenta na trgu vmes zvišala. Končna cena z vsemi prej naštetimi postavkami in DDV bo tako 0,4681 evra za kubični meter. Če se bo plin na trgu pocenil, bodo odjemalci še vedno upravičeni do ugodnejše cene, s podpisom pogodbe oziroma s pristopom k akciji pa se zavežejo, da bodo dobavitelju ostali zvesti 12 mesecev.

Dvanajstmesečno zvestobo dobavitelju s podpisom pogodbe zagotovijo tudi tisti, ki se odločijo za katero izmed Petrolovih akcij. Družba zagotavlja nespremenjene cene zemeljskega plina do konca septembra prihodnje leto, in sicer 0,3398 evra za kubični meter v »običajnem« paketu oziroma 0,3342 evra v paketu z njihovo plačilno kartico, pri čemer je treba poudariti, da cena ne vključuje DDV, trošarine, omrežnine in drugih postavk.

Do konca leta 2014 so ceno za kubični meter zemeljskega plina navzgor omejili tudi v Energiji plus, in sicer na 0,43127 evra z DDV (brez omrežnine, takse in drugih postavk, ki jih predpisuje država). V družbi Gen-I odjemalcem zemeljskega plina jamčijo, da njegova cena do konca leta v nobenem mesecu ne bo presegla 0,3530 evra za kubični meter (0,4307 z DDV), v primeru ugodnih tržnih razmer jo bodo še znižali. Oktobra je treba pri tem dobavitelju za kubični meter zemeljskega plina skupaj z DDV odšteti 0,4025 evra.

Preprosta zamenjava dobavitelja

Po podatkih Agencije RS za energijo je v letu 2012 dobavitelja zamenjalo 11.300 odjemalcev zemeljskega plina oziroma 8,6 odstotka od skupaj 131.515, kolikor jih je priključenih na distribucijsko omrežje. V letošnjem prvem polletju se je število zamenjav glede na zadnja dva meseca lani nekoliko zmanjšalo, za spremembo se je odločilo 4618 končnih odjemalcev.

Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je preprosta in brezplačna. Najprej je treba preveriti, kdo dobavlja zemeljski plin na območ­ju, kjer živimo (informacije so objavljene na spletni strani agencije za energijo). Nato pa je treba preveriti, kakšno pogodbo imamo sklenjeno z obstoječim dobaviteljem, saj se v njej morda skriva kakšna ovira, ki onemogoča takojšnji odstop od pogodbe.

Preden se odločimo za tega ali onega dobavitelja, primerjajmo njihove ponudbe. V pomoč nam bo primerjalnik na spletni strani agencije za energijo (http://www.agen-rs.si/primerjalnik/index.php?/kalkulatorplin/kalkulator/...). Vanj je treba vnesti območje oziroma kraj bivanja in letno porabo zemeljskega plina (ta je razvidna iz letnega poračuna, ki nam ga je poslal dobavitelj), spletna aplikacija pa nato sama ponudi izbor dobaviteljev, ki so na voljo na območju našega bivanja.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pred podpisom pogodbe z novim dobaviteljem svetujejo previdnost. Med drugim poskrbimo, da imamo na voljo vse informacije o pogodbenem razmerju – kakšna je cena dobave zemeljskega plina in končna cena, ali gre za fiksno ceno, ki bo veljala določeno obdobje, ali gre za vezano pogodbeno razmerje, od katerega brez stroškov ne bo mogoče odstopiti in podobno. Naštete informacije nam mora dati dobavitelj.

Vse postopke, povezane z zamenjavo dobavitelja, bo uredil novi dobavitelj, potem ko mu bomo sporočili potrebne podatke: poleg osebnih podatkov še številko odjemnega mesta, kdo je trenutni dobavitelj, kdo je sistemski operater distribucijskega omrežja, kakšna je letna poraba, ki je označena s kategorijami (CDK od 1 do 4), in vrsto števca. Podatke – vsi so zapisani na računu, ki ga vsak mesec dobimo od sedanjega dobavitelja – lahko vnesemo na obrazec na spletni strani novega dobavitelja ali jih sporočimo po telefonu na brezplačno telefonsko številko. Tisti, ki živijo v podnajemniškem stanovanju, bodo za menjavo dobavitelja potrebovali podpisano soglasje lastnika odjemnega mesta.

Izbrani dobavitelj nam bo nato pripravil vse potrebne dokumente, kot so pogodba o preskrbi odjemalca z zemeljskim plinom in druge vloge za zamenjavo dobavitelja, dokumentacijo pa po pošti poslal v podpis. Ko jo bomo podpisali, bo začel postopek zamen­jave dobavitelja pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (Sodo).

Najbolj učinkoviti so kondenzacijski kotli

Ogrevanje z zemeljskim plinom je udobno, da bo tudi kar se da prijazno do okolja in denarnice, pa poskrbimo z izbiro sodobnega kotla. Najbolj učinkoviti so kondenzacijski plinski kotli, ki zagotavljajo najbolj čisto zgorevanje in visoke izkoristke, saj izkoriščajo tudi toploto kondenziranih dimnih plinov. Pri izbiri naj ne bo odločilna cena, upoštevajmo kakovost proizvajalca s tradicijo, ustrez­no strokovno znanje monterjev, zagotovljen servis in tudi dobavo nadomestnih delov.

Vsekakor je star plinski kotel priporočljivo zamenjati s kondenzacijskim. V tem primeru je treba pregledati dimnik in dimno tuljavo. Strokovnjak dimnikarskega podjetja bo tuljavo pregledal s posebno kamero in napisal poročilo o stanju dimnika, iz katerega bo razvidno, ali bo treba v obstoječi dimnik vstaviti gibljivo tuljavo. Ta mora biti narejena iz posebne plastike ali nerjavne pločevine, primerna sta tudi steklo in keramika; pomembno je, da je material korozijsko odporen, površina pa neporozna.

Za brezhibno delovanje plinskega kotla poskrbimo z rednim servisom, ki naj ga pooblaščeni serviser opravi enkrat na leto, bodisi po končani kurilni sezoni bodisi pred začetkom nove. Po besedah serviserja plinskih ogrevalnih naprav Aleša Kreka je treba med drugim preveriti primarni in sekundarni tlak plina, s posebnim detektorjem preveriti tesnost plina, pregledati prehodnost dimnika in prezračevalnih kanalov ter prezračevanje prostora, v katerem je nameščen plinski kotel. Na koncu je treba izmeriti še vrednosti posameznih plinov v dimniku, pri sistemih, ki imajo regulacijo, pa tudi časovne nastavit­ve in nastavitve vklopov, ogrevalne krivulje in temperaturne vrednosti.

S pravilnim vzdrževanjem in rednim servisom (zanj bo treba odšteti približno 60 evrov) zagotovimo brezhibno delovanje kotla, kar pomeni čisto zgorevanje, s čimer vsebnost ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida ostaja v mejah dovoljenega, rezultat pa so manjša poraba goriva, manjša količina nečistoč, ki se med delovanjem nabirajo na stenah kotla, in daljša življenjska doba gorilnika, poudarja sogovornik.

-----

Sestavljena cena

Ekološka taksa, omrežnina in prispevek za energetsko učinkovitost so fiksne postavke na računu za zemeljski plin in so pri vseh dobaviteljih enake, medtem ko se neto cene zemeljskega plina razlikujejo (neto ceni je treba prišteti še 22-odstotni DDV). Poglejmo torej, kak­šne so te cene (za kubični meter plina, z vključenim DDV): Gen-I: 0,4025 evra, Petrol: 0,4145 evra (običajni paket) oziroma 0,4044 evra (paket z njihovo plačilno kartico), Energija plus: 0,4312 evra.