Otroška soba naj bi bila zasnovana tako, da jo lahko dokaj preprosto spreminjamo. Zelo pomembno je, da že pri načrtovanju upoštevamo otrokove želje, interese in dejavnosti. Kot pravi arhitektka, se da te stvari rešiti grafično, likovno, na primer s fototapetami in barvami na steni. Funkcionalni del sobe pa mora biti po njenih besedah zastavljen zelo premišljeno, da ima otrok dovolj prostora in je lahko ustvarjalen v tem svojem malem svetu.

Soba za najstnici

Velikost ni ključna, majhne sobe so še večji izziv, pravi arhitektka. In prav soba, ki so jo v biroju uredili za dve dekleti v najstniških letih, ne meri prav veliko, le 13 kvadratnih metrov. Šlo je za prenovo, prej sta deklici spali na pogradu.

Ker velikost stanovanja ne dopušča, da bi imeli najstnici vsaka svojo sobo, so se odločili, da znotraj enega prostora vsaki ustvarijo ločen kotiček. Njun zasebni prostor tako predstavljata dva kubusa, narejena po meri. Po njunih željah ima eden okroglo odprtino, drug pa kvadratno. Oba sta opremljena s posteljo, predalčki in policami za osebne predmete ter drobnarije. Vezni element med njima je fototapeta, narejena iz fotografij deklic od otroštva do danes. »Obod je nekakšna zgodovina, vsaka ima svoj kubus, funkcionalni del sobe predstavljajo omare, na drugi strani pa delovni kot z dvema pisalnima mizama, dvema predalnikoma in stoloma,« pojasnjuje arhitekta. Skozi odprtine, ki so jih naredili v kubusu, prostor prehaja, zato se zdi večji in bolj odprt, še pojasnjuje sogovornica. Tako imata dekleti v skupni sobi, znotraj enega prostora, vsaka svoj kot, svoj svet.

»Ne glede na to, koliko je prostor velik, je naš pristop vedno enak – vsi elementi v otroški sobi morajo biti jasno funkcionalno definirani. S tem otroku tudi omogočiš, da laže vzdržuje red,« poudarja Zakrajškova. Kljub majhni kvadraturi je v sobici še izvlečna postelja, na kateri lahko prespi kakšna prijateljica na obisku. Za pohištvo in zidove so izbrali pastelne odtenke, tako prostor deluje sveže.

Soba za fanta

Druga sobica, ki so jo urejali za šestletnika, je v novejši hiši in ji je odmerjenega več prostora. A to še ne pomeni, da je bila idealna za ureditev. Kot pravi sogovornica, je bila zahtevna zaradi malo naravne svetlobe, zato je delovala precej temno. Odločili so se, da v najtemnejši del umestijo posteljo, saj je tam zaželeno intimno ozračje. Igralni kot so dvig­nili na podij, v katerega so vključene tudi police, omare in pisalna miza. Po besedah arhitektke so izhajali iz zamisli, da v dolg in ozek prostor umestijo vse pohištvo kot sklop. Garderobna omara, ki je na sredini, povezuje spalni in igralni del. Za ta pohištveni sklop so izbrali nežno sivkasto modro barvo. Tudi tu so položili fototapeto po fantovih željah, gre za zemljevid sveta. Fototapete so zanimive, pravi sogovornica, ker jih je mogoče poceni in preprosto zamenjati. Otroške želje se namreč kar hitro spreminjajo. Ob tem pa še poudarja, da je pomembno zagotoviti dovolj shranjevalnega prostora za igrače.

Starši se ob načrtovanju sobe za najmlajšega člana družine pogosto sprašujejo, kdaj mu jo popolnoma urediti in več vložiti vanjo. »S tako postavitvijo sobe je dobro počakati, da gre otrok v šolo. V prvih letih zadošča lepa barva na stenah, nekaj drobnih dodatkov, prostor za igro, posteljica in omara za obleke. Ko otrok začne dojemati okolico vizualno, ko se začnejo prve aktivnosti v šoli in doma, postane soba njegov svet. Takrat je pravi čas,« odgovarja Zakrajškova. Takrat prvič vstopa v svet, prvič ima odgovornosti v šoli, še dodaja sogovornica, zato je dobro, da takrat dobi tudi sobo, ki postane njegov svet.

»To, v kakšnem okolju otrok biva, je zelo pomembno za njegovo oblikovanje okusa, odnosa do stvari,« poudarja arhitektka in dodaja, da nikakor ni povezano z veliko denarja. Otroško sobo se da urediti tudi z minimalnimi sredstvi, treba je le premišljeno načrtovati in v ta proces vključiti otroka.