V prvih letih ni potrebno veliko: lepa barva na stenah, nekaj drobnih dodatkov, prostor za igro, posteljica in omara za obleke. Ko gre otrok v šolo in ima prvič odgovornosti, je dobro, da dobi sobo, ki postane njegov svet. Takrat je pravi čas za ureditev, ki bo vključevala še pisalno mizo in delovni stol. Zelo pomembno je, da že pri načrtovanju upoštevamo otrokove želje, interese in dejavnosti. Lepo in funkcionalno urejena otroška soba ne zahteva nujno veliko denarja. Urediti jo je mogoče tudi z minimalnimi sredstvi, treba je le premišljeno načrtovati in več denarja vložiti v kose, kot sta postelja (zlasti ležišče) in delovni stol, manj pa v dodatke in dekoracijo. Pri slednji lahko vključimo lastno ali otrokovo ustvarjalnost. Prijeten prostor se da narediti na primer tudi s fototapetami, dekorativnimi nalepkami in barvami na steni.

Nakup ležišča za otroka naj bo vsaj tako premišljen kot nakup ležišča zase. Izberemo kakovostno ogrodje, vzmetnico in seveda posteljno perilo. Prav s posteljnino lahko dodamo vzorce, ki bodo lepo popestrili sobico.

Če si sobo delita dva otroka, je pogosta odločitev pograd, zlasti če smo omejeni s površino prostora. A tudi če sobico uporablja en otrok, je lahko ležišče na pogradu, prostor pod njim pa izkoristimo za pisalno mizo, shranjevalne površine, igralno površino ali manjši kavč. Tudi običajna postelja ima lahko spodaj predale ali pa še eno izvlečno ležišče, na katerem lahko prespi prijateljček na obisku. Sodobno pohištvo za otroške sobe je zanimivo oblikovano in zelo prilagodljivo, tako da je mogoče z njim ustvariti prijetne kotičke za spanje, učenje in igranje.

Na splošno pa velja, da morajo biti vsi elementi v otroški sobi jasno funkcionalno definirani, saj s tem otroku omogočimo, da laže vzdržuje red.

Barve in osvetlitev

K celostni podobi otrokove sobe sodijo tudi barve in osvetlitev. Poleg naravne svetlobe naj bo v sobi več virov umetne osvetlitve. Za osrednjo bodo poskrbela svetila na stropu ali stenah, za ambientalno kakšna lučka ob postelji, prav tako pa ne smemo pozabiti na osvetlitev delovne površine oz. delovne mize. Za to se uporabljajo svetila, ki imajo usmerjen močnejši snop svetlobe. Pri tem je pomembno, da se ne blešči v oči in ne odbija od zaslona računalnika.

Kaj pa barve? Za pohištvo je vsekakor pamet­neje izbrati manj vpadljive oz. naravne lesene in bele odtenke, več eksperimentiranja pa si lahko privoščite na stenah. Iz preprostega razloga: stene je preprosteje in ceneje prepleskati z novim odtenkom kot pa zamen­jati pohištvo, ko se otrokov okus za barve spremeni. Pri izboru barv naj sodeluje tudi otrok. Dobro je kombinirati pastelne odtenke, ki pomirjajo, s kontrastnimi živimi, ki spodbujajo radovednost.

Velja, da k boljši koncentraciji pripomorejo tako imenovane zimske barve (modra, modrikasto bela, vaniljeva ali limonsko rumena, temno rdeča, modro zelena, smaragdno zelena, bež in temno rjava), medtem ko tako imenovane poletne barve delujejo ustvarjalno. Med slednjimi so mlečno ali sivo bela, malinovo ali burgundsko rdeča, nočno modra, turkizno in smaragdno zelena, čokoladno rjava. Na splošno še velja, da je treba paziti, da ni barv preveč in da niso preveč vsiljive.

Ureditev delovnega kotička

Večina sestavov za otroške sobe vključuje tudi pisalno mizo, lahko pa jo skupaj z delovnim stolom kupimo, ko gre otrok v šolo in dobi prve domače naloge. Na pisalni mizi šolarja bo sčasoma najbrž tudi računalnik, zato je pomembno, da je dovolj velika. Pri izbiri lahko upoštevamo pravila, ki veljajo za delovne prostore odraslih. Idealna miza je dolga 160 centimetrov, široka pa najmanj 80 centimetrov. Zlasti je pomembno, da ni ožja od 80 centimetrov, če bo na njej tudi računalnik. Ta širina namreč zagotavlja primerno razdaljo med očmi in zaslonom računalnika, ki mora biti vsaj 50 centimetrov. Za primerno držo mora biti zgornji rob zaslona v višini oči ali malo niže. Kar zadeva položaj v prostoru, pa je pisalno mizo najbolje postaviti tako, da pada svetloba nanjo z leve strani. Tudi pri naravni svetlobi je pomembno, da ne bo odsevala na zaslonu računalnika. Prav tako je dobro, da je pisalna miza nastavljiva po višini.

Ko govorimo o delovnem stolu, na katerem sedijo odrasli, se ponavadi srečujemo z besedo ergonomija. Ergonomija v delovnem okolju, ki že nekaj let spada med vodilne smernice pri oblikovanju izdelkov, preučuje človekove telesne in duševne zmožnosti v povezavi z delom, delovnim okoljem in obremenitvami ter prilagodljivost dela (orodja, delovnih nalog, delovnega prostora) uporabniku in njegovim potrebam. Osnovni ergonomski stol z glavnimi nastavitvami je smiselno kupiti tudi za otroka. Kakor priporočajo strokovnjaki, je čas zanj okrog sedmega leta starosti. Ob koncu osnovne ali v začetku srednje šole pa lahko izbiramo med ergonomskimi stoli za odrasle. Ergonomsko oblikovan stol otroku enako kot odraslim omogoča dinamično sedenje. Ne sme nas siliti v prisilno držo, telo se ne sme prilagajati stolu in mizi, ampak obratno. V različnih položajih, ki jih med sedenjem podzavestno spreminjamo, se moramo počutiti sproščeno.

Stol mora biti primerno velik, omogočati mora vsaj osnovne prilagoditve teži in velikosti šolarja. Pomembno je tudi zibanje stola naprej in nazaj, saj je to najpogostejše gibanje med učenjem in delom pri mizi ali za računalnikom. Glavne nastavitve morajo biti preproste in hitre. Zelo praktična je snem­ljiva tkanina na oblazinjenem delu, saj lahko potem izberemo tudi svetlejše in pisane barve, ker lahko prevleko operemo ali celo zamenjamo.