Urbano vrtnarjenje, pravi, je neposredna pridelava hrane, s katero se ukvarjajo prebivalci mesta, tisti, ki nimajo svoje obdelovalne površine. Navadno živijo v stolpnicah v naseljih, v katerih niso bile predvidene zelene površine za vrtičke, kar se v današnjem času vse bolj kaže kot nuja. To problematiko rešuje tako, da organizira vrtičkarstvo na višji ravni – da to ni zgolj pridelava hrane, ampak gre tudi za stik z naravo, ljudmi, za druženje. Ti vrtovi so kot parki, le da v njih ni zasejana samo trava, ampak zelenjava, sadno drevje, zelišča. Nastajajo v neposredni okolici mesta, na praznih površinah, ki niso zazidljive. Gre za samopreskrbo, pri kateri se ljudje srečajo z vrtnarjenjem, nekateri prvič, nekateri odnehajo. Samopreskrba pa je pogosto glavno vodilo tudi pri zasnovi vrtov, ki se jih loti za različne naročnike.

S čim se začne načrtovanje vrta in okolice hiše?

Naročnike vedno najprej vprašam, kaj si želijo, zakaj so pravzaprav poiskali mojo pomoč. Najbrž si želijo nekaj več, kot bi znali narediti sami. Pri načrtovanju je pomembno tudi, koliko ljudi je v družini, kakšne navade imajo, kaj počnejo v prostem času, koliko imajo hišnih ljubljenčkov, avtomobilov, koliko so vajeni delati na vrtu, koliko imajo časa za to, in seveda, koliko denarja je na razpolago. Do zdaj je veljalo: če želiš urediti vrt tako, da bo nastal lep prostor za bivanje na prostem, je potrebna naložba v vrednosti avtomobila nižjega razreda. V to sodi vse, od temeljev, tlakovanja, ograje z vrati do zasaditve, osvetlitve in ureditve bivalnega dela vrta. Vse to vpliva na zasnovo.
Včasih naredimo načrt skupaj z naročniki kar na vrtu. Skozenj jih vodim z doživljajsko pedagogiko, jih naučim brati prostor, zakaj je nekaj primerno postaviti tu, in ne tam, zakaj je škoda prostora za avto in podobno. Če se dela na dolgi rok, se lahko zgodi, da vmes pozabiš, kaj si na začetku želel. Tako pa stranke spoznajo rdečo nit vrta, in tudi če se bo spreminjal, bodo vedele, zakaj, s strokovnega vidika pa bo še vedno prav.

Kateri so sestavni elementi vrta ob hiši, ki se uporabljajo v sodobni krajinski arhitekturi?

Ti so povezani s spremembo navad v materialnem in duhovnem smislu. V material­nem je samopreskrba zelo smiselna, vse rastline so lahko užitne, tudi če so zlasti namenjene ustvarjanju prostora za druženje, po drugi strani pa nas zanima duhovnost, veliko ljudi recimo vadi jogo. Zato se lahko na vrtu uredi tudi meditacijski kotiček.

Katera osnovna izhodišča upoštevate, ko se lotite zasnove okolice hiše z vrtom?

Hišo in vrt vedno gledamo v kontekstu okolice, že sama ulica ima neki urbanistični red, ki se kaže v postavitvi hiš, materialih, slogu. Vrt se da narediti tako, da ne izstopa.

Zelo pomembno je, da ostane čim bolj zelen. Če se le da, vedno predlagam parkirišče za avtomobile ali nadstrešek čim bliže cesti, saj to pomeni prihranek z več vidikov. Potrebujemo manj tlakovcev, površina je manjša, pozimi je treba očistiti manjšo površino, ko zapade sneg, med avtomobili in vrtom se lahko naredi višja pregrada in tako dosežemo večjo zasebnost na vrtu. Nanj pa potem umeščam tisto, kar si ljudje želijo. Na splošno upoštevam biodiverziteto, če se le da, tudi na majhni površini izberem rastline, značilne za naš prostor, ki so hkrati užitne. Te bodo zagotovo cvetele, kar pomeni, da bomo imeli na vrtu čebele, metulje, imeli bomo plodove in na vrtu se bodo zvrstili vsi letni časi.

Kako se določi, kje bo kateri del vrta?

Veliko je določeno že s tem, kako je hiša postavljena na parcelo. Če se odločimo, da je avto čim bliže cesti, da imamo večjo nevtralno površino, je pomembno, ali imajo bivalni prostori v hiši neposredno povezavo z vrtom na isti višini ali je treba do njega po stopnicah. Če je v istem nivoju, je smiselno, da se terasa drži hiše, če ni tako, potem greš tako in tako po stopnicah in lahko narediš še nekaj korakov več do terase, ki jo v tem primeru umestimo na mikaven del, kjer se odpre več pogledov v okolico. Pogosto se zgodi, da so v bivalnih prostorih velika okna z razgledom na vrt in izhod na teraso, kjer je enak pogled kot iz dnevne sobe. Če pa je terasa odmaknjena, se odpre nov zorni kot, pri tem se lahko upoštevajo oblikovalski triki, s katerimi se vrt optično poveča. Tako kot v stanovanju omare ne postavimo sredi prostora, ker bi ga razbili in pomanjšali, bo tudi vrt videti bistveno manjši, če bo terasa sredi njega. Krajinski arhitekt mora uporabiti vse znanje in trike, da ustvari vrt, na katerem imaš občutek, da je večji in da ima veliko več vsebine, kot je ima v resnici.

Kako umestiti drevje?

To je odvisno od tega, kako želimo zunaj bivati. Ali želimo imeti bivalni prostor pod neko konstrukcijo, kot je pergola, ali pod drevesom. Ali se bomo odločili še za eno konstrukcijo, ki jo bo treba vzdrževati, ali za rastlino, ki se ji bo treba malo prilagoditi.

Kaj predlagate pri izboru drevja?

To je odvisno od prostora, ki je na razpolago. Če ga je malo več, priporočam mokovec, drevo, ki pri nas raste v gozdu na sončnih pobočjih. Ta je zelo slikovit tudi, če raste sam, listi imajo na eni strani bel poprh, zato se mu reče mokovec. Ima pa tudi užitne plodove – medvedove češnje.

Kam umestiti zelenjavni vrt?

Odvisno od tega, kakšno zelenjavo želimo vzgajati. Če bi radi gojili zelišča in dišavnice, zadošča že manjša površina, ki je bolj slikovita in trajna. Če si omislimo užitne grmovnice, kot so kosmulje, ribez, lešniki, bodo nastale večfunkcionalne zasaditve. Vedno izbiram rastline, ki omogočajo takšne zasaditve, da je rastlina okrasna in užitna. Zdaj nimamo več klasične delitve vrta na zelenjavni oz. gospodarski, bivalni, zeliščni, ampak so večfunkcionalne rastline zasajene po vsem vrtu, tako da se sprehodiš med njimi kot Eva po raju, tu odtrgaš plod, tam rožico, ki si jo zatakneš za uho, nabereš nekaj za v vazo, nekaj za solato.

Katere rastline lahko uporabimo, da na vrtu zagotovimo zasebnost?

Zakaj ne bi mogel po pergoli plezati fižol ali hmelj? Hmelj lepo diši, odličen je za čaj, za kopel. Plezalke so tudi buče, kumarice, vse te se lahko vzpenjajo po pergoli in dajejo senco ter zastirajo poglede. Sicer ima marsikdo pomisleke, da lahko nastane plesen, a tudi trta, ki pogosto pleza po pergoli, ni idealna. Pozno odžene, privablja ose, pa tudi plesen se lahko pojavi. Zelo uporaben nasvet za tiste, pri katerih se na rastlinah na pergoli pojavi plesen, je, da uporabijo mešanico mleka in vode (deciliter mleka na liter vode), jo dajo v razpršilko in popršijo po vsej rastlini.

Kako je v zasnovo mogoče vnesti element vode?

Ob hiši s streho je treba najprej urediti zbiralnik za kapnico. Voda je dobrodejna, prijetna za človeka, še bolj učinkuje, če žubori, se pretaka. Če žuburi, je lahko koristno, kjer je v okolici preveč hrupa. Nagonsko bomo namreč slišali vodo pred hrupom. Voda je tako lahko zvočna kulisa.

Tudi umestitev vodnega motiva je povezana s tem, kaj bodo ljudje počeli na vrtu. Če bo ta za druženje in prehranjevanje zunaj, bo ob bivalnem kotičku tudi vodni motiv. To pomeni, da bo morda malo dvignjen, da lahko sedeš na rob fontane. Če je mogoče, je boljši sonaravno narejen vodni motiv, ki se preliva. Če je na vrtu dovolj prostora, se lahko uredi plavalni ribnik. To je ribnik, v katerem se lahko kopate, v njem so zasajene rastline, ki vodo čistijo, vzpostavljen je naravni ekosistem, ki se vzdržuje sam.

Na podlagi česa izberete materiale?

Na podlagi načela trajnosti. Trajnost pomeni, da najdemo materiale, ki so v tistem okolju doma; kot je to od nekdaj v arhitekturi, tako je tudi na vrtu. Vrt najprej pomeni naravo, zeleno. Vedno se vprašam, kaj je tam na razpolago. Po vsej Sloveniji imamo prodnike, pri nas rasteta robinija in kostanj, za konstrukcije se uporablja tudi kovina.

Se izbor materialov razlikuje, če je vrt na Dolenjskem ali morda na Gorenjskem?

Na Gorenjskem bi laže prišli do macesna, na Dolenjskem pa do robinje in kostanja, a na videz ne bi bilo razlike.

V notranjih prostorih je zelo pomemben del ureditve osvetlitev. Kako je z osvetlitvijo na vrtu?

Neka trajna razsvetljava je na vrtu smiselna, ko gre za osvetljevanje dostopnih poti, stopnišč, vhoda v hišo, medtem ko v drugih delih vrta lahko postavimo bakle in svečke. Uporabijo se lahko tudi svetilke s sončnimi kolektorji.

Kako osvetliti bivalni del?

Če je miza pod pergolo, že vnaprej predvidimo napeljavo, s katero se da osvetliti jedilno površino, to svetlobo lahko uporabimo tudi za branje ob večerih. A po drugi strani je treba vedeti, da nas bodo poleti, če bo močno osvetljeno, nadlegovali komarji in tudi kakšne druge žuželke.