Prvi so nastali samostanski vrtovi, ki so bili enakomernih oblik, namenjeni predvsem gojenju zdravilnih zelišč, z lepo oblikovanimi potmi in sredinskim krogom. Grajski vrtovi so bili že bolj okrasno usmerjeni in v njih so poleg zelišč že gojili zelenjadnice. Oboje pa so posnemali meščanski vrtovi. Vzporedno s samostanskim vrtom se je razvil kmečki vrt, lepo pisan, kjer so v mešanih združbah rasle zelenjadnice, zdravilna zelišča in cvetlice. Tudi ta je bil najpogosteje kvadratne oblike, razdeljen na štiri dele in s sredinskim krogom. Zdaj ga, žal, vidimo le še redkokje.

Zakonitosti in pravila, ki so na vrtovih veljala pred stoletji in desetletji, se spreminjajo. Časa, ki bi ga lahko posvetili vrtu, imamo čedalje manj, pa tudi zemljiščem raste cena nekam v nebo. Morda si zaradi (pre)hitrega tempa življenja želimo večje povezanosti z naravo, ki jo lahko najdemo v vrtu. Seveda pa so naša nagnjenja zelo različna; nekateri bi radi gojili neoporečno in zdravo zelenjavo, drugi bi radi pridelali še kakšno hruško ali jabolko, večina pa bi za svojo dušo dodala še nekaj cvetočega.

Ob dobrem načrtovanju je mogoče združiti in gojiti cvetlice, zelenjavo in sadje, in to tako, da vrt deluje ubrano. Vsi sestavni deli so lahko drug drugemu v okras, lastniku pa v veselje in užitek.

Če imamo dovolj prostora

Srečni so tisti, ki si danes lahko privoščijo »pravi« okrasni in zelenjavni vrt ter zraven pridelajo še zabojček sadja. Razmerja med posameznimi deli vrta se s časom spremin­jajo. Zelenjavnemu in sadnemu vrtu je bilo nekdaj namenjeno veliko več prostora in pozornosti kot okrasnemu, ki pa je v zadnjih nekaj desetletjih, z dvigom standarda, ved­no bolj pridobival pomen. Gospodarska kriza in ozaveščenost ljudi zdaj spet obračata kolo vrta, vendar tako, da se preteklo znanje navezuje na sodobne ugotovitve, hkrati pa se upoštevajo smernice vrtnega oblikovanja.

Zelenjavni vrt je največkrat ali v ospredju ali potisnjen nekam v kot, daleč od oči. Velikokrat ima napačno lego ali pa ga gradbeni elementi grobo ločijo od drugih zasaditev. Prav bi bilo, da bi ga v pravilnih razmerjih vključili v zasnovo vrta in ga z drugimi zasaditvami povezali v celoto. Le kdo nima v spominu vrtnic, ki so včasih objemale lesene ograje, in vonja kovačnika ali pa lipovke? Res je, da si danes večina med pitjem kave ne želi opazovati zelenjavnih gredic. Problem rešimo z oblikovanjem zaslona, ki pa ne sme delovati kot pregrada. Pred zelenjavni vrt lahko zasadimo višje cvetoče trajnice ali nižje grmovnice, ki nam bodo postregle še s sadjem. Lahko pa iz primernih sadnih dreves oblikujemo zanimive špalirje in kordone ter okoli takega zaslona speljemo pot na zelenjavni vrt. Taka drevesa potrebujejo oporo iz močnih drogov in sistema žic, ki lahko privlačno zakrije kakšen manj ugleden del vrta.

Obrobe in lope kot okras

Zelo zanimive so tudi pušpanove obrobe okoli gredic, ki dajejo zelenjavnemu vrtu sicer neko resnost, hkrati pa so lep vrtni okras. Višino obrobe prilagodimo velikosti vrta in svojim željam. Znotraj tako obrobljenih gredic pa je sajenje samo stvar naše domišljije. Lahko kombiniramo zelenjavo in cvetlice; tako kombiniranje je celo zaželeno, saj si zelenjava in cvetlice medsebojno pomagajo v boju proti škodljivcem. Ker pa tudi med njimi vladajo simpatije in antipatije, se je o tej njihovi lastnosti dobro prej pozanimati. Lahko pa na kakšno gredico posadimo samo cvet­lice. Ali zelenjavo privlačnih barv. Če nam pušpan deluje preresno, uporabimo kakšno drugo, bolj skuštrano obrobo, kot je drobnjak ali pa sivka in žajbelj, ki jih tudi ne čakamo »v nedogled« kot pušpan, da zrastejo.

Ker potrebujemo za delo na vrtu najrazličnejše orodje, imamo navadno nekje lopo, ki pa bi jo velikokrat najraje skrili, ker mislimo, da kazi vrt. Lahko jo oblečemo v pisano obleko vzpenjavk ali samo ozelenimo, dodamo na okna zavese, morda kakšen drug zanimiv predmet in jo spremenimo v nekaj posebnega.

Rešitve tudi za majhne površine

Čeprav imamo na voljo samo manjši atrij, lahko združimo zelenjavni in okrasni vrt, in to v visokih gredah. Te so hkrati pravi okras, če uporabimo za njihovo gradnjo material, ki se ujema z drugimi materiali na vrtu in v hiši. Vlagali in vkuhavali za zimo sicer ne bomo in tudi svežega cvetja ne bo vsak dan v vazi, bomo pa zato imeli atrij vedno čist in še težave s hrbtenico si bomo prihranili. Take grede so lahko oziroma bi morale biti večnamenske, kar je na manjših površinah zelo pomembno. Vanje lahko vgradimo polico kot nekakšno klop za posedanje, z njimi lahko razmejimo višinske razlike ali pa zase in svoje kosmate ljubljence pustimo na robu poseben prostor za uživanje na soncu. Prav tako so zelo primerne za zeliščni vrt, saj zelišča obožujejo sonce in ljubijo suhe noge. Pri takih gredah pa moramo biti še prav posebno pazljivi pri kombiniranju dobrih in slabih sosedov.

Vrt v loncih in koritih

Če nimamo niti majhnega atrija, se nam kljub temu ni treba odpovedati užitku gojen­ja zelenjave, cvetja in celo sadja, samo drugo »tehniko« moramo izbrati. Na soncu imamo lahko v loncih ali koritih zasajena zelišča, zelenjavo in cvetlice. Kupimo lahko sadike nizkega grmastega paradižnika, miniaturne paprike, listnate solate in pese. Tudi prostor za kakšno kapucinko in druge cvetlice se bo našel, da o jagodnjakih niti ne izgubljamo besed. Na malo manj sončnih delih bosta še vedno uspevala meta in peteršilj. V loncih lahko gojimo tudi posebne sorte sadnega drevja in imamo svoj mini sadovnjak. Ne bomo pa smeli pozabiti na zalivanje. Ampak če je naš vrt na balkonu ali terasi, je pač majhen in nam bo to opravilo samo v veselje.