Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zasaditve z okrasnimi luki: Pike, najbolje veliko pik

Vsak vrt mora imeti nekaj posebnega. Nekaj kot piko na i. Še bolje veliko pik. In to dobesedno. Okroglih, nasmejanih in zdravo radovednih okrasnih lukov.

Okrasni luki spadajo med tiste čebulnice, ki so si svoj prostor pod soncem, bolje rečeno na okrasnih gredah, priborile razmeroma pozno. Šele v 19. stoletju so številni ruski botaniki vključili v svoje zbirke botanične luke, ki so jih našli v osrednji Aziji. Ti so potem prek carskega botaničnega vrta v St. Peterburgu osvojili številne vrtnarje in začeli svoj zmagoviti pohod po vrtovih. Tu so nekateri sicer že prej imeli domovinsko pravico, vendar zgolj kot zdravilo in začimba. Tako čebula, česen in drobnjak ne manjkajo na nobenem zelenjavnem vrtu, po čemaž pa se zaradi njegove agresivne razrasti najraje odprav­ljamo v gozd.

Izbira je velika

Izbira med okrasnimi luki je danes tako velika, da lahko zadostijo malodane vsaki želji glede višine, časa cvetenja in učinka. Njihova barva je največkrat modra in vijoličasta, lahko tudi bela, rožnata in celo rumena. Nekateri so nizke rasti, primerni za skalnjake, večina pa se jih pozibava na višjih steblih in kar nekako kraljuje nad sosedi. Pa tu ne gre za kakšen poseben nadzor, ampak zgolj za veselje pri opazovanju dogajanja na gredi. Če pri čebulnicah, ki cvetijo spomladi, nismo preveč natančni in zahtevni, kje jih sadimo in kako jih kombiniramo, se lukom, zlasti tistim, ki cvetijo poleti, veliko bolj posvetimo. Spomladi smo veseli vsakega barvnega poudarka, samo da je in da prežene sive odtenke zime. Poleti pa je seveda popolnoma drugače. Takrat vse cveti in se razkazuje v najlepših oblekah. Tudi okrasni luki. Ki pa smo jih sadili prejšnjo jesen. In nekateri vrtnarji so zelo zadovoljni z rezultati svojih odločitev, nekateri pa malo manj. Zato je dober premislek, kam saditi okrasne luke in s katerimi sosedi jih združiti za čim lepši in »eksploziven« rezultat, nujen.

Preprosta pravila za uspeh

Vsi okrasni luki potrebujejo dobro odcedna tla in veliko sonca. Vendar mora biti prst vsaj med obdobjem rasti primerno vlažna. Če imamo na vrtu težko ilovnato prst, jo moramo izboljšati z dodatkom peska in šote, če je prelahka, pa ji dodamo organske snovi. Čebulice kupimo takoj, ko se pojavijo na policah, saj bomo takrat našli take, ki še ne bodo poškodovane zaradi slabega skladiščenja. Globina sajenja je odvis­na od lastnosti prsti; v lahko in dobro porozno prst sadimo globlje kot v težko. Na splošno velja, da morajo biti čebulice posajene v globino, ki je vsaj dvakrat večja od njihove višine. Sadimo jih jeseni, v tem času namreč počivajo, pozno poleti pa lahko večje skupine lukov razdelimo na manjše in tako namnožimo rastline. V ugodnih razmerah se luki množijo z zarodnimi čebulicami, ki jih lahko ločimo od materinske čebulice. Posebnost je obloglavi luk, ki požene zarodne čebulice na cvetni glavi. Nekatere »zadovoljne« rastline tvorijo celo semena in se same zasejejo. Lahko jih pustimo, kamor so se zasejale (čeprav pletje mlade lukce naslednjo pomlad zaradi podobnosti s plevelom krepko preredči), ali pa semenske glavice poberemo, še preden se semena sprostijo. Vendar potem na vrtu ne bomo imeli nenavadnega in zanimivega okrasja, ki ga lahko uporabljamo tudi za dekoracijo v suhih šopkih.

Vedno atraktivna klasika

Okrasni luki delujejo najbolj naravno, če jih sadimo v skupinah in se izogibamo simetriji. Zelo lepo in preprosto jih kombiniramo s številnimi trajnicami. Če pa se vprašamo, zakaj jih družiti z drugimi, se odgovor skriva v majhni pomanjkljivosti lukov. Njihovi rumeneči listi niso najlepši, zato morajo sosedi zakriti pogled nanje. Pa saj tudi vse lepotice nimajo vedno lepih nog.

Kako privlačna je greda, je največkrat odvisno od ujemanja časa cvetenja sosedov, zato pri nakupu okrasnih lukov najprej preberemo, kdaj cvetijo. Nekatere sorte z veliki kroglastimi socvetji, kot so 'Early Emperor', 'Album' in 'White Empress', cvetijo že aprila. V maju se jim pridružijo 'Globus', 'Jackpot' in nadvse priljubljena 'Ambassador' in 'Gladiator', pozneje pa še atraktiven orjaški luk z do dva metra visokimi stebli, 'Globe Master', in Allium atropurpureum, ki bo cvetove odprl šele julija in odlično dopolnil nizke okrasne trave.

V maju se luki izvrstno ujamejo s perunikami, ki so tudi ljubiteljice sonca in se bahajo v najrazličnejših barvnih odtenkih. Okrasni luki jih s svojo barvo, najbolj učinkoviti sta modra in vijoličasta, uspešno povežejo v celoto in umirijo pisanost in nakodranost teh cvetic mavrice. Junija se čudovito obnesejo na gredah z vrtnicami in tvorijo eno najbolj elegantnih in vedno uspešnih kombinacij. Modrina lukov samo poudari rožnate, bele, rdeče in rumene barve vrtnic, ko pa se cvetne glave lukov posušijo, delujejo na gredi še naprej kot nežen in nemoteč pajčolan. Zanimiva je tudi kombinacija okrasnih lukov in host, pri čemer ni lepota toliko v barvah kot v zanimivi kombinaciji teks­tur, ko se med številnimi odtenki zelenih in različno oblikovanih listov host dvigajo okrogla socvetja.

Poskusimo kaj novega

Z okrasnimi luki se lahko igramo in preizkušamo različne kombinacije, saj niso vsi vrtovi in razmere v njih enaki. Včasih nam bo uspela kakšna nenavadna združba, včasih pa bomo morali zasaditev za nasled­nje leto spremeniti. Kar pa je pri lukih zelo preprosto, saj samo izkopljemo čebulice in jih prestavimo na drugo »poskusno« gredico in počakamo na rezultat. Na srečo le eno leto, saj bodo okrasni luki cveteli že naslednjo sezono.

Ste pomislili, da bi jih posadili kar na travnik? Saj tudi v naravi rastejo tam. Učinek je preprosto fantastičen. Ali pa med »večne« trajnice. Na vsakem vrtu so krvomočnice stalnica in delujejo kot nežna podporna blazina, na katero luki položijo svoja lička. Če se odločite za tako združbo, morate izbirati med srednje visokimi luki. Redko videno, a nadvse nežno in barvno usklajeno je prijateljstvo okrasnih lukov z rožnatimi metlicami dresni. Kombiniramo jih lahko celo z veliko bolj robustnimi rodgersijami, ki jim tako odvzamemo delček nazobčanosti. Nikakor pa ne smemo pozabiti na njihovo uporabnost na peščenem vrtu. Ker dobro prenašajo sušo, so za sušne vrtove neprecenljivi, še zlasti obloglavi luk. Tam se izjemno dobro počuti v družbi ameriškega slamnika, makedonskega grabljišča, liatrisa, pajčolanke in drugih sonceljubnih rastlin. Privablja čebele in metulje, zato je še dodaten bonus za vrtove. Seveda je kombinacij nešteto, vse je odvisno od naših želja po preizkušanju. In radoved­nosti. Ki je v vsakem, tudi potencialnem vrtnarju, ki vrta (še) nima.

Lahko pa na balkonu ali terasi uporabimo posode in vanje posadi okrasne luke. Tudi v takih razmerah se bodo dobro počutili; še posebej če bodo imeli zanimive sosede in sončno rastišče. Za konec še podatek o njihovem zdravju. So izjemno zdravi in ne potrebujejo zdravnika.

Arhiv revije Deloindom+.